Na treh koncertih bodo tako poustvarili del njegove poezije v uglasbitvah različnih domačih skladateljev. Poklon, ki bo po kobariškem ponudil še koncerta v Tolminu (12. novembra) in Cankarjevem domu v Ljubljani (28. novembra), je nastal na pobudo priznanega primorskega dirigenta Marka Muniha. Tega je k projektu gnala želja v slovensko zavest spet priklicati morda že nekoliko pozabljeno ustvarjalnost tega velikega slovenskega pesnika in spodbuditi ljudi k temu, da bi ponovno posegli po Gregorčičevi poeziji. Program koncertov je sestavil iz 15 del za ženski, moški in mešani zbor, ki so se mu zdela izmed 100 uglašenih pesmi najbolj dovršena.

Pastirji, otroci in folklora
Poleg pevcev v mešanem zborovskem sestavu se bodo v Kobaridu predstavili tudi dramski igralec Boris Ostan, violinistka Mojca Križnič, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in drugi. Munih pa je dogodek napovedal kot ljudsko prireditev s pastirji, otroci in folkloro. Na koncertih v Tolminu in Ljubljani bodo Gregorčičevo ustvarjalnost predstavile vse tri zborovske zasedbe - mešana pod Munihovim vodstvom, ženska pod vodstvom Vere Clemente Kojič, moško pa bo vodil Metod Bajt.

Od Kobarida do Gradišča nad Prvačino
Simon Gregorčič se je rodil v Vrsnem, majhni hribovski vasici pod Krnom leta 1844. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino. Pesnik je umrl leta 1906 v Gorici.

Od ljubezni do domoljubja
Pisanju domovinske lirike se je posvečal že kot dijak, njegova poezija pa je kmalu pokazala razkol med zavezanostjo duhovništvu in željo po posvetnem življenju. Njegov pesniški opus obsega domoljubne (Soči, Nazaj v planinski raj), ljubezenske (Kropiti te ne smem), izpovedne (Človeka nikar) in pripovedne pesmi (Hajdukova oporoka, Veseli pastir).