Premiera opere v štirih dejanjih, ki je nastala v koprodukciji z operno hišo Opera Grand Avignon, bo drevi ob 19.30 v SNG-ju Opera in balet Ljubljana. Dirigiral bo Kevin Rhodes. To bo že 17. režijska različica La Boheme na odru ljubljanske Opere.

Ameriški dirigent je skladatelja Giacoma Puccinija označil za postwagnerjanskega skladatelja. Poudaril je barvitost, ki jo je v glasbeno gledališče prinesel Richard Wagner, po Rhodesovih besedah je tudi za La Boheme značilna velika barvitost pri orkestru, v katerem imajo zelo pomembno vlogo tolkala. Rhodes je dodal še, da je La Boheme ena najbolj priljubljenih oper, kar jih je bilo napisanih, glavni razlog za to vidi v njeni razumljivosti in dostopnosti. Poudaril je povezave s filmsko glasbo, ki je postala lingua franca v 20. stoletju. Mnogi skladatelji, ki so v 30., 40. in 50. letih preteklega stoletja v ZDA zlagali filmsko glasbo, so bili pravzaprav priseljenci, ki so pred odhodom iz Evrope tudi dirigirali La Boheme, in tako je to Puccinijevo delo odzvanjalo v njihovi glasbi.

Puccini je natančno vedel, kaj hoče doseči
Režiser Frederic Roels, ki prihaja iz avignonske operne hiše, se je tokrat prvič lotil režije Puccinija. Po njegovih besedah je skladatelj, ko je ustvarjal neko delo, natančno vedel, kaj hoče doseči na odru, da je v glasbi zapisan vsak gib. In s tem se je moral Roels kot režiser najprej spopasti. Ob tem je spomnil, da je opero La Boheme navdihnil roman Henrija Murgerja Prizori iz življenja boemov (1851), ki opisuje težko življenje umetnikov v Parizu 40. letih 19. stoletja. Poudaril pa je tudi izjemno hitri ritem opere, ki ne dopušča časa za kontemplacijo. "Liki v operi se morajo boriti za preživetje. Mimi ve, da ji je ostalo le še nekaj mesecev življenja, in hoče ta čas uživati," je dejal Roels in dodal, da je to v glasbi močno prisotno.

Revni liki v sferi opere, ki se običajno povezuje z razkošjem
Po dirigentovih besedah imata v dramaturgiji zelo pomembno vlogo mraz in ogenj, liki v operi želijo z ognjem pregnati mraz. Osebe, ki se ves čas spopadajo z mrazom, se v predstavi tudi veliko premikajo. Poudaril je še paradoks, povezan s tem Puccinijevim delom. V njem namreč nastopajo liki, ki so revni in nimajo ničesar, opero pa po navadi povezujemo z bogatimi scenografijami in kostumi. V tokratni postavitvi zgodbo posredujejo le z nujno potrebnimi rekviziti in scenskimi elementi, velik poudarek je na igri. Tako kostumi kot scena nakazujejo revščino protagonistov, je povedal scenograf in kostumograf Lionel Lesir ter dodal, da kostumi niso ne zgodovinski ne sodobni, temveč nekje vmes. Oblikovalec svetlobe je Arnaud Viala.

Krstna izvedba pod Toscaninijevo taktirko
Libreto opere La Boheme sta napisala Giuseppe Giacosa in Luigi Illica. Krstno izvedbo je doživela leta 1896 v gledališču Teatro Regio v Torinu, dirigiral je mladi Arturo Toscanini. V Ljubljani je bila opera prvič izvedena leta 1898 v Nemškem gledališču, prva uprizoritev s slovenskimi ustvarjalci pa je bila leta 1903.

Farasin že petdesetič v vlogi Rudolfa
Aljaž Farasin, ki nastopa v vlogi Rodolfa, je povedal, da je La Boheme njegova najljubša opera in da jo je pel že 49-krat, aktualna produkcija bo že njegova 50. Z likom se zlahka poistoveti, saj je tudi sam v življenju šel skozi podobne preizkušnje, kot jih uprizarjajo na odru. To, da se pogled tokratnega režiserja precej razlikuje od pogledov drugih režiserjev te Puccinijeve opere, ki jih je doslej izvajal, je sprejel z lahkoto, saj je uvidel, da so "spremembe edina stalnica v življenju". V glavnih vlogah pojejo še Martina Zadro oziroma Mojca Bitenc k. g. v vlogi Mimi in Martin Sušnik prav tako v vlogi Rodolfa. V vlogi Musette poje Nina Dominko oziroma Nika Gorič k. g., v vlogi Marcella pa Ivan Andres Arnšek oziroma Jože Vidic.