Dve leti po zadnjem nastopu v Gallusovi dvorani so PJ prišli v nadgrajeni različici. Bolje rečeno - spremenjeni. "Gallusova dvorana je še vedno najboljša koncertna dvorana v Sloveniji. Stožice so bile konec obdobja, po katerem so sledile spremembe v skupini, ki se izkazujejo za prave. Kot predsednik sem navdušen nad trenutnim razvojem dogodkov," je za MMC dejal Jan Trost.

Peder Karlsson je v zadnjem letu dni stopil v ozadje, prevzel je vlogo glasbenega mentorja. "Ni več v operativni vlogi vodje, ampak mentor, kot svetovalec. Nekdo, ki bedi nad vsem in sodeluje, toda spremlja s strani," je njegovo vlogo razložil Trost. V ospredje - torej pred zbor - pa so prišli štirje pevci, to so Samo Vovk, Andraž Slakan, Luka in Valentina Černe.

Še preden je Šved, nekdaj znan kot umetniški vodja vokalne zasedbe, stopil z letala (ki je pristalo v Sloveniji z zamudo, zato je zamudil na koncert), je v Gallusovi dvorani - ki je bila uradno razprodana - potekala nadgradnja šova, ki ga že nekaj let razvijajo PJ. Še pred prihodom prevetrene skupine na oder - prišlo je pet novih obrazov, ki so med konkurenco 330 prijavljenih pevcev prestali avdicijo -, je novo dejanje v delovanju PJ naznanila igra luči. Na posneto matrico s citati iz skladbe Vocal Ecstasy so se najprej zasvetili le mikrofoni. Nato pa so, ob oponašanju bitja srca osrednjega motorja skupine Saše Vrabiča, prikorakali preostali člani.

Vrnitev na radijske valove
S pomočjo Vrabiča PJ ostajajo na radijskih valovih. Z oponašanjem prestavljanja radijskih frekvenc se je Vrabiču tokrat pridružila radijska moderatorka in nekdanja članica zasedbe BePop Ana Praznik. Domiselno sprejemanje radijskih želja - pevci v zboru se med skladbami prelevijo v različne like - in celo radijski vklop v modno revijo (ki služi kot demonstracija vseh majic in DVD-jev v kolekciji PJ) se izjalovita, ko moderatorka v enem izmed vklopov izgovori ime radijske postaje, kjer služi vsakdanji kruh. V nasprotju z "reklamnim blokom" v Stožicah lani, ko so pred vokalnim vložkom opozorili na enega izmed slovenskih proizvajalcev brezalkoholnih pijač, v tem primeru ne gre za nič drugega kot prikrito oglaševanje, ki ruši podobo PJ.

Premikanje po postajah
Vložek je sicer skoraj neopazen v primerjavi s količino truda, ki ga PJ recimo vložijo v eno seanso premikanja radijskih postaj. Tako lahko le v nekaj minutah iz drum'n'bass prebliskov Vrabiča s pomočjo Klemna Brezavščka preidejo na refren Intergalactic (Beastie Boys), z Blažem Papežem, Trostom in Vrabičem na Misty Mountains (tematske skladbe iz filma Hobit), z glasovi sopranistk na All The Single Ladies (Beyoncé). Nato skupinsko preidejo v refren uspešnice skupine Victory Zelena dežela, z glasovi "vključijo" dude, vključijo klasiko Ain't No Mountain High Enough, z ženskimi glasovi v ospredju preskočijo na Mr. Sandman, skupaj z bassekcijo in Tadejem Premužičem odpojejo tematsko skladbo serije Družina za umret - Love and Marriage .... In povsem nepričakovano se sredi namišljenega prestavljanja postaj pred občinstvom pojavi Praznikova, ki ob navdušenju odpoje refren Ti si moje sonce skupine BePop.

Več humorja, več navidezne sproščenosti
Premiki radijskih postaj se ustavijo ob Abbinem venčku, ki ostaja svojevrsten vrhunec nastopov. Potem ko ni več presenečenj v izmenjavi skladb in vokalistov znotraj njega, so mu PJ dodali del teatralnosti. Brezavšček - osrednji lik iz videospota - se tako prelevi v zmedenega člana skupine, ki si po svojem vložku na vse pretege želi preiti v refren Thank You For The Music, toda še pred samim zaključkom je prekinjen. Prav Brezavšček je v novi zgodbi PJ na odru prevzel vlogo situacijskega komika, ki je zaradi želje po izpostavljenosti obsojen na zaigrane večkratne odhode z odra na ramenih varnostnikov.

PJ so tako v koreografskem smislu naredili kar nekaj velikih korakov od klasičnega premikanja nog na mestu in občasnega tleskanja z rokami. Še vedno so omejeni na prostor v radiju pol metra in z mikrofonom pred sabo, toda ta prostor zapolnjujejo s sinhronizirano, domiselno igro rok. Med petjem sestavljajo posamične gibe v celoto. In vse skupaj podkrepijo še z izdatno igro luči, kjer višek znanja ne predstavlja več, da se ob uvodu v Africo zasveti veliko platno za njimi, da ponazori strelo. Luč sledi posameznikom, spreminja barve glede na skladbe in preusmerja pozornost na občinstvo - 44. člana vokalne skupine.

Nov član PJ - občinstvo
PJ jih ne pustijo več le udobno sedeti na svojih stolih. Sinoči so najpogumnejše poklicali na oder. Najprej pred dvajsetminutnim odmorom, ki ga je zaznamovala izvedba Avsenikovega venčka, toda na drugačen način. Štirje obiskovalci so v roke dobili dežnike in se postavili pred zbor. Njihova naloga je bila, da so z odpiranjem in zapiranjem dežnika nadzorovali svoj zborček pevcev - od "altistk" do tenorjev. Ko je bil dežnik ugasnjen, določena sekcija ni pela. Tako je nastala ena izmed najbolj glasovno neuravnoteženih izvedb Avsenika, kjer je občasno ritem vzdrževal le glas basov.

Nepričakovani gost Bora Đorđević
A ne le kot dirigente, PJ so v nadaljevanju svojega več kot dve uri trajajočega repertoarja na oder priklicali prostovoljce, ki so stopili za šest praznih mikrofonov med člani skupine. Eden izmed njih je bil tudi pevec Riblje Čorbe Bora Đorđević, ki je stopil ob bok pevca in tudi menedžerja Boštjana Usenika ter lovil gibe drugih članov skupine in se skušal vživeti v sinhrono tleskanje s prsti med izvedbo priredbe Rosanna.

To je bila le ena izmed treh skladb, ki so jo PJ sinoči izvedli po "naročilu" - natančneje, to je bila skladba, ki so jo oboževalci izglasovali na Facebookovi strani skupine. Prizadevanje, "vsi smo PJ", je doseglo svoj vrh, ko je celotna dvorana dobila nalogo, da odpoje vložek pri priredbi Footloose. Čeprav je šlo za navadni "wooo", je dvorana tik pred venčkom skladb, kjer so se sprehodili po svoji bogati zakladnici, oživela na novo.

Več obrazov, več solističnih vložkov
Vidni so bili tudi rezultati truda, da ne izstopajo več trije ali štirje posamezniki, ampak težijo k velikemu cilju, da bi imel vsak pevec svoj solistični vložek. Pozna se odsotnost Sandre Feketije, ki si je vzela odmor, toda v pozitivnem smislu, saj ni več nekega izrazitega obraza in glasu, zato zbor deluje bolj homogeno. Po številu solaž izstopata Aleksandra Lamut (Blame It On The Boogie, Abbin venček, Jump For My Love, Will You Be There) in Barbara Pihler (Get Lucky, True Colours).

Majhne novosti
Repertoar poleg "klasik" vsebuje še štiri nove priredbe. "Prva skladba ima izjemno moč v sklopu programa. Mogoče spominja malo na dež. Eno slovensko skladbo smo preoblekli v džezovsko različico, zapeli smo jo že trikrat in smo doživeli že lep odziv. S slovensko etnoskladbo smo pokrili tudi to področje, medtem ko je četrta za ples," je pred nastopom nove skladbe opisal Trost. Ali konkretneje - gre za skladbe Both Sides Now (ki jo je v izvirniku zapela Joni Mitchell), Srajca (domače zasedbe Papir), Footloose (naslovna skladba istoimenskega filma, kjer je v glavni vlogi zablestel Kevin Bacon) in nov zaključek nastopov Pastirče (ki ga je v slovensko popularno kulturo vpeljal Magnifico s svojo izvedbo) s Papežem v glavni vlogi.

Z njim se je popevkarski mehanizem PJ tudi ustavil - po izmeničnih priklonih vseh sekcij se je ugasnil tudi stroj najbolj nagrajenega člana večera - Vrabiča. Seveda ne bi bilo pravega igranega zaključka, če na oder ne bi pritekel Brezavšček z besedami: "Samo rad bi povedal ..." In luči so ugasnile.

Znova na pot, znova v tujino
PJ se tako še vedno držijo preverjene formule nizanja uspešnic za uspešnico, toda puščajo v repertoarju tudi precejšen del slovenskih skladb. "V preteklem koncertnem letu, ki pri nas traja od ene Vokal Xtravaganzze do druge, smo bolj pogledali vase in smo želeli še bolj izhajati iz sebe. Želeli smo izvesti kakšno zahtevnejšo skladbo, ki ni uspešnica na prvo žogo. In za zdaj imamo med novimi skladbami že eno skladbo, ki jo bo občinstvo zagotovo vzelo za svojo," meni Trost. Pot jih bo po še dveh večerih v Gallusovi dvorani - za katera so še na voljo vstopnice - vodila v Italijo in trinajstdnevno turnejo po Nemčiji, ki jo bodo razširili z obiskom Antwerpna v Belgiji.