Tematika lanskega razpisa, na katerega so povabili skladatelje, so bili trije elementi: zemlja, ki nas hrani, zrak, ki ga dihamo, in voda, ki nas odžeja. Prenos koncerta je bil na Arsu in spletni strani Slovenske filharmonije.

Kako ti elementi govorijo skozi partiture devetih slovenskih ustvarjalcev: Pavla Dolenca, Bojana Glavine, Igorja Dekleve, Jakoba Ježa, Brine Jež Brezavšček, Petra Šavlija, Tomaža Habeta, Katarine Pustinek Rakar in Vladimirja Hrovata?

"Poetične besede mlade pesnice Hane B. Kokot so me nagovorile za uglasbitev njene pesmi Čutenje zemlje. Z glasbenim izrazom poznega romanticizma sem se želel približati skrivnostnemu, melanholičnemu vzdušju izraznih besed, tako da v začetnem in zaključnem delu prevladuje umirjeno vzdušje, osrednji del pa nas ponese 'preko mehke, plodne zemlje, stran od skrbi, laži in kričanja' v punktiranem ritmu in protipostopnem gibanju soprana in basa, ki pripeljeta v govorni klimaks," je svoje delo, kot piše na spletni strani Slovenske filharmonije, opisal Pavel Dolenc. Bojan Glavina je na besedilo Neže Maurer ustvaril delo Vida-voda poje.

"Mogoče je pomembnost te partiture individualnost posameznih glasovnih skupin, ki izpovedujejo svojo življenjsko enigmo. Še bolj pa se profilira izdvojenost moškega zbora, kot aktive, in ženskega, s poudarjeno zasanjano noto," je o skladbi Besede tvojih besed na stihe Marta Ogna dejal Igor Dekleva.

"Kolega Tomaž Habe mi je leta 2014 dal pobudo, da napišem skladbo v počastitev 90. obletnice pesnika Cirila Zlobca. Nastala je Novembrska na Zlobčevo besedilo, ki jo je dirigentka Martina Batič še istega leta izvedla z Zborom Slovenske filharmonije. K tej znanilki jeseni, ki se motivično odvija s postopnim manjšanjem intervala (npr.: e-b/e-a/e-g …) in simbolizira težo koraka, je druga, torej Aprilska, v znamenju lahkotnosti z nizanjem treh tonov (cel ton, polton; npr.: e-f-g/f-g-as/g-a-b …) blizu vrtoglavo hitrega valčka. Tako je nastal diptih znanilk jeseni in pomladi," je o Aprilski dejal Jakob Jež.

"Zborovska skladba Voda je kratka impresija, kjer se glasba veže na substanco vode, vedno v gibanju in spreminjanju. Glasba sledi zvenu besed in njihovim sidranjem v globine pesničinega izraza, pri čemer zvočno sliko sooblikujejo posamezni glasovi, šepeti in podobni načini iz kompozicijskega nabora 20. in 21. stoletja," je o svojem delu rekla specialistka komorne glasbe Brina Jež Brezavšček.

"Tri iz Osmih pesmi Jureta Detele iz zbirke Mah in srebro opevajo naravo in človekov intimen odnos do nje, ki je pravzaprav odnos do samega sebe: tankočuten, živopisen, usoden, ganljiv, nepopustljiv in opominjajoč. Detelova iznajdljiva pesniška tehnika se je otresla pesniške metafore in pridobila moč besede same: njegove pesmi so čudovite povedi, izrečene z gotovostjo, z živimi dokazi iz narave, z okamnelimi miselnimi pejsaži, ki očarajo in prepričajo," je o skladbi Mah in srebro dejal Peter Šavli.

"Pesmi iz zbirke Litanije za mir Neže Maurer, so izšle v njeni samozaložbi leta 1991 in 'odsevajo obup že ob sami viziji samouničenja', v katero nas je še bolj potisnila sedanja katastrofa covida-19. Narava se je zoperstavila človeštvu zaradi njegovega odnosa do nje same. Zdravstvena kriza pa jo je zaradi odnosa med ljudmi še poglobila. Iz zbirke sem izbral pet pesmi," je o svoji noviteti Poglej mi v oči, prihodnost dejal Tomaž Habe.

Katarina Pustinek Rakar je predstavila skladbo Ko v rosnih travah. "Navdihnilo me je besedilo pesnice Vere Albreht, ki me je pritegnilo s svojo brezčasnostjo, s prispodobami narave o lepoti, minljivosti in kljubovanju viharjem. Zdelo se mi je kot nalašč primerno za čas, v katerega smo postavljeni, v katerem preizkušnje niso nujno tisto, za kar bi bilo vredno kloniti in se ne veseliti jutranje zarje, ki zagotovo pride po še tako trdi noči."

Pod deveto noviteto Nevihta se je podpisal Vladimir Hrovat. "Brez pesniške daritve Simone Perme, magistrice znanosti s področja nizkih gradenj in čudovite sopoustvarjalke v najinem koncertnem duu ustnih harmonik, bi pričujoče Nevihte ne bilo. Pa je prišel večer, ko se je v nekaj minutah znašla na papirju dvojna pesnitev: zunanja in notranja nevihta – z optimistično skupno zadnjo kitico, ki se je nevede tako neverjetno, čudežno(!) ujela z mojo že poprejšnjo zamislijo o vključitvi točno določenih nekaj izvornih taktov Beethovnove Pastoralne, kot poklon ob 250. obletnici njegovega rojstva. In potem je sledila noč mojega dela na uglasbitvi te čudežne Nevihte – brez premora, dokler ni dobila svojega celovitega videza. Tudi takšna so včasih pota ustvarjalnosti in soustvarjalnosti …"

Zbor Slovenske filharmonije je bil kot poklicni koncertni zbor z imenom Slovenski komorni zbor ustanovljen leta 1991, v okviru Slovenske filharmonije pa deluje od leta 1998. Od ustanovitve spomladi 1991 ga je do jeseni 2009 vodil Mirko Cuderman, od sezone 2009/10 naprej pa dirigenta Martina Batič in Steffen Schreyer. V sezoni 2012/13 je Martina Batič v celoti prevzela umetniško vodenje zbora, ki je trajalo do konca leta 2017. V letu 2018 je to funkcijo opravljal Gregor Klančič, od februarja 2019 do marca 2020 je zbor umetniško vodil Borut Smrekar, nato je funkcijo znova prevzel Gregor Klančič.