"Mi zagovarjamo princip ena tuja, ena naša, to se nam zdi 'fer'," je Zoran Predin, tokrat ne le kot glasbenik in avtor, ampak tudi v vlogi predsednika Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev, podal komentar k 70. členu osnutka Zakona o medijih. Dikcija prve alineje tega člena gre tako: "Najmanj 15 odstotkov vse predvajane glasbe v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev." Razburjenje med slovenskimi glasbenimi ustvarjalci je razumljivo, zato pa enotnega mnenja ne zastopajo tudi glasbeni uredniki. Če je tako prejšnji teden urednik Vala 202 Mirko Štular za Dnevnik dejal, da se mu trenutna ureditev, ki zahteva 40 odstotkov slovenske glasbe, zdi pretirana, in če tudi glasbeni poznavalec in avtor več z glasbo povezanih radijskih oddaj Jure Longyka meni, da je "40 odstotkov močna kar močna kvota" (Dnevnik), pa dolgoletni in pravzaprav že legendarni glasbeni urednik Dragan Bulič zastopa drugačen pogled.
Predlagana ureditev se mu zdi katastrofalna in meni, da se ob njej "Majda Sepe in Jože Privšek obračata v grobu". Na naše vprašanje, ali v Sloveniji sploh imamo dovolj kakovostne glasbene produkcije, s katero je mogoče 'smiselno' zapolniti trenutno 40-odstotno kvoto, je Bulič odgovoril: "Gre seveda za dvorezen meč. Sam sicer menim, da je količina kakovostne slovenske glasbe kar dobra. V prvih dveh mesecih tega leta sem osebno prejel 12-15 kompaktnih plošč naših izvajalcev. In to je ogromno glasbe. Seveda pa je to treba preposlušati in izločiti dobre."
Bolj suveren v prepričanju o zadostni količini dobre slovenske glasbe je Predin: "Brez skrbi, da so arhivi zelo kakovostni. Tisti, ki se na glasbo spoznajo, vedo, da lahko brez problemov s kakovostno glasbo zadostimo trenutno kvoto 40 odstotkov slovenske glasbe." Treba je namreč upoštevati celoten korpus slovenske glasbe, ne le trenutno ustvarjalnost: "Država bi morala vsaki radijski postaji predpisati, da si pridobi arhiv, ki bi bil kot nekakšen učbenik slovenske glasbe, ki bi upošteval vse zvrsti in bi tako tudi vzgajal poslušalstvo. Mislim, da lahko to vsaka radijska postaja to naredi. Arhiv si lahko priskrbi arhiv v NUK-u ali pa zaprosi RTV, da odpre svoje arhive."
Dejanska kvota je osem odstotkov slovenske glasbe
Zaradi predloga novega zakona, ki upoštevanje kvot zahteva le med 6. in 20. uro, Predin pove, da to na dnevni ravni pomeni zgolj 8-odstotni delež slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v glasbenem programu slovenskih radijskih in televizijskih postaj, medtem ko na primer v Franciji poznajo več kot 50-odstotno kvoto francoske glasbe. Na ministrstvu za kulturo pa prav časovno zamejenost določila o kvotah berejo kot dodaten ukrep za zaščito slovenske glasbe. V odgovoru, ki so nam ga posredovali z ministrstva, tako beremo: "Namen sprememb je v zagotovitvi, da se slovenska glasba kot atribut slovenske kulturne identitete predvaja v dnevnem terminu (in ne v nočnem, kot je bila praksa glede na obstoječi zakon)." Ministrstvo prav tako poudarja, da kvote ne morejo biti edini in da tudi niso najboljši ukrep za spodbujanje razvoja kakovostne slovenske glasbe. Zakon tako predvideva tudi druge aktivne ukrepe za promocijo slovenske kulturne ustvarjalnosti. Ministrstvo nas je tako opozorilo na to, da je "eden izmed pogojev za sofinanciranje medijskih vsebin radijskih ali televizijskih programov tudi ta, da radijski ali televizijski program predvaja izvirno produkcijo slovenskih avdiovizualnih ali radiofonskih avtorskih del".
Zakon ščiti kapital
Zoran Predin nam je povedal, da osnutek novega zakona o medijih ščiti predvsem uporabnike in kapital, ki stoji v ozadju medijev, ustvarjalcev pa nikakor ne - predvsem pa ne ustvarjalcev, ki oblikujejo aktualno glasbo. "Kar se glasbe tiče, so te kvote, ki so v vseh civiliziranih državah namenjene ohranjanju lastne identitete, kapitalu trn v peti. Kapital namreč poskuša predvajati program, za katerega mu ni treba plačevati avtorskih pravic. Tisti del programa, ki upošteva novitete, je tako v manjšini. Program določajo predvsem veliki katalogi, ki prihajajo z Zahoda in ki jih prinaša ta kapital, ki ima v lasti radijske in televizijske postaje, pa tudi avtorske pravice za to starejšo glasbo. Na tak način prihranijo kar precej," pove Predin.
Kaj je z negovanjem resne glasbe?
V besedilu 70. člena 'zbode' tudi določilo iz druge alineje, ki upoštevanja kvot oprosti radijske programe, namenjene italijanski in madžarski narodni skupnosti, pa tudi tretji radijski program RTV Slovenija, katerega glasbeni program je usmerjen predvsem k resni glasbi. Medtem ko Dragan Bulič meni, da bi bilo upoštevanje kvot pri Tretjem programu res večja težava, "ker imamo domače produkcije te glasbe manj, zaradi česar bi se program zagotovo začel ponavljati", pa je Predinovo mnenje drugačno. "Tretji program seveda mora imeti kvoto resne, slovenske glasbe. Pri nas je veliko avtorjev, ki komponirajo resno glasbo, in veliko je tudi materiala, ki še ni posnet in katerega bi prav v imenu izpopolnitve arhiva lahko posneli. Po mojem mnenju bo novi predlog resno glasbo in Tretji program popolnoma ukinil."
Septembrsko zborovanje slovenskih glasbenikov
O kvotah bomo zagotovo še veliko slišali. Jasno je, da ne morejo biti edini ukrep za spodbujanje razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter glasbene vzgoje poslušalcev. Ministrstvo ima gotovo prav v mnenju, da je težava slovenske glasbe širša in da je ni mogoče reševati le z distribucijskimi kvotami, in prav ima gotovo tudi Predin, ki meni, da bi bilo treba pozornost nameniti tudi žanrski razporeditvi teh kvot ter na splošno oblikovanju programa. Še en njegov predlog: "Recimo, da je pol programa iz arhiva, pol pa novitet." Predin je tudi že napovedal, da se bodo slovenski glasbeniki "združili kot še nikoli do zdaj". "Na začetku septembra bo zborovanje slovenskih glasbenikov in bomo državi dali vedeti, da nas ne more kar pokopati." Zborovanje bo verjetno še dovolj zgodaj, da se bo v dikciji novega zakona lahko še kaj spremenilo. Ministrstvo namreč pripombe in predloge zainteresirane javnosti, ki se nanašajo na vsebine posameznih členov, pričakuje do 20. septembra 2010.