Ko se je težko pričakovani album Modern Times včeraj pojavil v ameriških trgovinah, se je na 65-letnega glasbenika usula ploha pohval. Glasbeni kritiki se strinjajo, da ima folkpevec, ki je zadnji album Love and Theft izdal leta 2001 (natančneje, usodnega 11. septembra), še vedno veliko povedati o “modernih časih” – pa čeprav to na svoj značilen način le hripavo odmomlja.

Tesnobno razpoloženje
"Tisti, ki na novem albumu pričakujejo inventar katastrofe, bodo razočarani," opozarja Tom Moon, kritik za National Public Radio. "Dylan se političnega in družbenega položaja v Ameriki le bežno dotakne – in že to je dovolj, da naslika tesnobno razpoloženje. Iz njegovih pesmi veje zanimiva mešanica neupogljivega optimizma in nedoločljivega strahu, ki je v tem trenutku značilna za Ameriko.”

Stara se kot dobro vino
Recenzentu za USA Today se je zapisalo, da “poslušalec potrebuje približno 30 sekund, da ugotovi, da je v navzočnosti Veličine.” Vznesene hvale s tem še ni konec: “Na tej plošči so se znašle Dylanove najlepše ljubezenske, najbolj zagrenjeno maščevalne, najbolj sarkastične in politično obarvane pesmi.”

Obtožbe, a brez moraliziranja
Jon Pareles, ki je album ocenil za ugledni New York Times, je opozoril, da pesem The Levee's Gonna Break (Jez bo popustil) le bežno namigne na katastrofo v New Orleansu, ki jo je lani povzročil orkan Katrina. “Dnevni dogodki pesniku, ki je radikalno spremenil podobo popularne glasbe v šestdesetih, zdaj pomenijo manj.” In čeprav je kar nekaj kritikov v pesmih iskalo aluzije na teroristične napade in vojno v Iraku, so ugotovili, da Dylan z ničimer ni postregel na krožniku. “Vsakogar, ki v besedilih išče moralni poduk, bi morali ustreliti,” so znano izjavo Marka Twaina parafrazirali v Rolling Stonu. Tudi Dylan sam je v nekem intervjuju izjavil, da je pesmi pisal “kot v nekakšnem transu” in da bi album izdal ne glede na trenutno dogajanje v svetu.

Med desetimi skladbami na albumu baje izstopajo predvsem ljubezenska balada Spirit in the Water, kritika ameriškega gospodarstva Workingman's Blues #2 in zaključna, devetminutna skladba Ain't Talkin.