Bachova kantata Wachet auf, ruft uns die Stimme ter luteranski maši v F-duru in g-molu, ki sta nastali okoli leta 1738 v Leipzigu, so znova zaživele na prvem koncertu vokalnega abonmaja nove sezone Slovenske filharmonije. Pod taktirko dirigenta Mirka Cudermana so nastopili solisti Mateja Arnež Volčanšek, Elena Dobravec, Matjaž Stopinšek in Janko Volčanšek.

Skladatelj, ki se je že od Weimarskega obdobja zanimal za latinsko liturgično glasbo - o tem pričajo njegovi lastnoročni prepisi del italijanskih mojstrov - je pri pisanju maš uporabil vrsto stavkov iz svojih starejših kantat.

Ena najbolj priljubljenih prilik v srednjem veku
Kantata Wachet auf, ruft uns die Stimme je bila prvič izvedena leta 1731. Sodi v pozno obdobje, ko je Bach že dokončal več ciklov kantat na besedila različnih pesnikov. Besedilo kantate, ki je namenjena triindvajseti nedelji po prazniku sv. Trojice, se povezuje z evangelijsko priliko o modrih in nespametnih devicah ter o prihodu ženina, ki simbolizirajo duše in drugi Jezusov prihod.

Pri glasbenem oblikovanju se Bach opira na v tistem času splošno znano koralno melodijo na isto besedilo (Wachet auf, ruft uns die Stimme), ki prepaja večino stavkov kantate. Besedila duetov mistično ljubezen med dušo in Odrešenikom simbolizirajo z ljubeznijo med ženinom in nevesto, preneseno na novo, glasbeno raven.

Poslanstvo, položeno v zibko
Cerkvena glasba je spremljala Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750) od samega otroštva. Že med šolanjem so bili spoznavanje luteranske cerkvene glasbe, petje, pouk kompozicije in redno praktično nastopanje nujen sestavni del njegovega dijaškega vsakdana na gimnazijah v Eisenachu in Ohrdrufu. V Lüneburgu je zložil prva znana dela, ki sodijo v zvrst cerkvene orgelske glasbe. Pomembno mesto je imelo skladanje cerkvene glasbe tudi med njegovimi obveznostmi v Mühlhausnu in Weimarju, kjer je ustvaril svoje prve mojstrovine.

Zastrašujoče veličasten opus
Po krajšem obdobju na knežjem dvoru v Köthenu, kjer je ustvarjal pretežno instrumentalna in druga posvetna dela, se je Bach s prevzemom službe kantorja šole pri leipziški cerkvi sv. Tomaža vrnil v okolje, v katerem je delovalo toliko njegovih prednikov in sorodnikov. Vzgoja mladih glasbenikov in sprotno ustvarjanje repertoarja za različne cerkvene potrebe je naslednjih nekaj desetletij, vse do smrti, zaposlovalo vse skladateljeve moči. Tako je nastal velikanski opus cerkvenih kantat, pasijonov in drugih skladb, ki - čeprav je do nas prišel močno okrnjen - še danes preseneča z obsegom in neverjetno izpiljenostjo.