Od ustanovitve leta 1882 je moški pevski zbor, pod vodstvom cele vrste uglednih zborovodij, ki so večinoma bili tudi skladatelji, odigral pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske identitete, glas o kakovosti slovenskega petja in še zlasti zborovskega petja, pa je ponesel z nastopi tudi po Evropi. Številna ugledna priznanja in vabila na najuglednejše prireditve doma in v tujini pričajo o kakovosti zborovskega petja. Od vsega začetka poseben pomen namenjajo slovenski pesmi, tako narodni kot umetni pesmi, v zadnjem obdobju pa v svoj program uvrščajo tudi glasbo iz oper, muzikalov in nekatere zvrsti zabavne glasbe.
Zadnjih 12 let zbor vodi skladatelj Andrej Misson, ki je v petje zbora vnesel nov zagon in optimizem. Pridobili so nekaj novih pevcev, tako da se prihodnosti ne bojijo, saj petje v kamniški Liri pevcem pomeni tudi posebno priznanje. Mogoče je prav to formula za dolgoletno ustvarjanje, saj tako dolgo pevski zbori le redko ostajajo dejavni.
Zbor nastopa na najrazličnejših koncertih, ki jih pripravijo sami ali so nanje povabljeni, v Kamniku pojejo na različnih proslavah, radi se odzovejo povabilu planincev in vsakič zapojejo tudi na Dnevih Kamniških planin, pojejo v pozdrav pomladi, poletju imajo pa tudi redne novoletne nastope. Po Evropi so peli tudi v času železne zavese, kar priča o kakovosti zbora in o organizacijski sposobnosti njegovih predsednikov, med najvidnejšimi nastopi v tujini v zadnjem času pa je treba še zlasti omeniti, da so kar trikrat nastopili v Londonu, v znamenitem Royal Albert Hallu na prireditvi, kjer je pelo več kot tisoč pevcev, kamniški zbor pa je bil edini zbor s celine. Ni nenavadno, da so jih letos povabili tudi na pevsko gostovanje v okviru olimpijskih iger v Londonu.
Ob jubileju so na akademiji zaslužnim pevcem in drugim sodelavcem zbora podelili priznanja.
Miro Štebe
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje