Še posebej so seveda gmotno podprti orkestri, ki spadajo v sam vrh na Dunaju, v Münchnu in Berlinu.

Opus: Belič in Zalaznik

Že pred leti smo za Opus obiskali Dunajsko državno opero in se pogovarjali s stalno članico – mezzosopranistko Moniko Bohinec in članoma Dunajskih filharmonikov – violinistko Petro Kovačič in kontrabasistom Iztokom Hrastnikom.

Ob gostovanju znamenitih Berlinskih filharmonikov v Ljubljani smo imeli priložnost slišati kar tri slovenske glasbenike, ki so člani tega svetovno znanega orkestra – to so hornist Andrej Žust in dva klarinetista – Matic Kuder in Andraž Golob, ki je uspešno opravil avdicijo za solobasklarinetista v tem orkestru.

Oddaja Opus

26. 9. ob 22:50 na TV SLO 1

Ponovitev

27. 9. ob 14:30 na TV SLO 1


Na ogled tudi na
spletni platformi RTV 365

Na srečo imajo ti glasbeniki stalne stike z domovino, zato jih lahko slišimo in vidimo tudi na naših koncertnih odrih. Tako smo npr. na 70. festivalu Ljubljana slišali zasedbo Disonance.si, ki jo sestavljajo sami slovenski glasbeniki, povezal pa jih je hornist Andrej Žust.

Ob 60-letnici Programa Ars na Radiu Slovenija so lani v okviru Komornega studia Radia Slovenija v Slovenski filharmoniji gostili Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki večinoma živijo in ustvarjajo v tujini.

Junija letos sta na zadnjem koncertu Kromatike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v sezoni 23/24 skupaj nastopila brat in sestra – soloviolončelistka Simfonikov RTV Slovenija Maruša Bogataj in violinist Matjaž Bogataj v zahtevnem Brahmsovem Koncertu za violino, violončelo in orkester. Matjaž Bogataj, ki je vodja drugih violin v simfoničnem orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, je bil pred kratkim predstavljen tudi v Opusu.

Münchenski filharmoniki veljajo za pomemben orkester s tradicijo, saj ga je že kmalu po ustanovitvi vodil sam Gustav Mahler in z njim izvedel svoji 4. in 8. simfonijo, mladi Furtwängler je s tem orkestrom doživel dirigentski debi, pozneje sta ga med drugim vodila Lorin Maazel in Valerij Gergijev.

Član tega orkestra je že od leta 2007 slovenski flavtist Martin Belič, ki se kljub lepi karieri v tujini rad vrača v domovino, kot solist občasno koncertira z obema našima osrednjima simfoničnima orkestroma in v komornih zasedbah, poleti pa vodi mojstrski seminar v Slovenski Bistrici na GŠ, kjer je začel svojo glasbeno pot.

Martin Belič v Münchenskih filharmonikih. Foto: Osebni arhiv
Martin Belič v Münchenskih filharmonikih. Foto: Osebni arhiv

Redno deluje kot gost v bavarskem opernem orkestru, radijskem orkestru iz Kölna, v pihalnem orkestru Univerze Mozarteum Salzburg, v münchenskem Salon orkestru Tibor Jonas, münchenskem Bach orkestru in kot soloflavtist pri Würtenbergischen Kammerorchester ter Münchenskem radijskem orkestru.

Martin Belič že vrsto let kot glasbeni pedagog prenaša svoje znanje in izkušnje na mladi rod prek mednarodnih seminarjev, kjer je bil sprva asistent Michaela Martina Koflerja, zadnja leta pa pri nas samostojno vodi mojstrske seminarje, je pa tudi docent na glasbeni akademiji Leopold Mozart v Augsburgu.

V Opusu boste spoznali pot Martina Beliča od GŠ Slovenska Bistrica, prek Gallusovega sklada, katerega varovanec je postal, študija na Mozarteumu pri Ireni Grafenauer in Michaelu Martinu Koflerju do Münchenskih filharmonikov.

Zgoščenka z deli Theobalda Böhma, ki je izšla leta 2009. Foto: ZKP RTVS
Zgoščenka z deli Theobalda Böhma, ki je izšla leta 2009. Foto: ZKP RTVS

Slišali boste tudi nekaj glasbenih odlomkov, od prvega večjega solističnega koncerta, ko je leta 2008 s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor izvajal Koncert za flavto in orkester Carla Nielsena do muziciranja z Münchenskimi filharmoniki.

Leta 2009 je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel zgoščenko s Koncertom za flavto in orkester Carla Nielsena. Pri založbi RTV Slovenija je izšla tudi njegova druga zgoščenka z deli Theobalda Böhma, ki jo je posnel s pianistom Ivanom Ferčičem.

Ob tem velja spomniti, da je Belič leta 2011 zmagal na tekmovanju Theobalda Böhma v Münchnu, že nekaj let pa je član žirije na tem tekmovanju, imenovanem po skladatelju in izumitelju prstnega sistema sodobne koncertne flavte.

Violončelist Primož Zalaznik je odraščal v glasbeni družini ob kar štirih sestrah violinistkah, od katerih so tri končale glasbeno akademijo.

Po diplomi in specializaciji na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Milošu Mlejniku se je izpopolnjeval v Kölnu, Essnu in na Dunaju. Bil je sedem let namestnik soloviolončelista v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, splet okoliščin pa ga je privedel do avdicij na Dunaju, tako je bil tri leta član Dunajskih filharmonikov, a želel si je delovno mesto za nedoločen čas, to mu je pozneje uspelo v Dunajskih simfonikih.

Primož Zalaznik v Dunajskih simfonikih. Foto: Osebni arhiv
Primož Zalaznik v Dunajskih simfonikih. Foto: Osebni arhiv

Primož Zalaznik iz dosedanjih izkušenj pri Simfonikih RTV ter pozneje pri dveh uglednih orkestrih na Dunaju lahko prav gotovo pove razlike in predvsem določene prednosti glasbenega korpusa, v katerem uživa, za dušo pa seveda še vedno nastopa v različnih komornih zasedbah. Med drugim muzicira v ad hoc godalnih kvartetih in sekstetih, s katerimi izvaja tudi glasbo slovenskih skladateljev, sicer pa je stalni član komornega ansambla Dunajskih simfonikov, občasno pa sodeluje kot substitut v Dunajskih filharmonikih in drugih orkestrih.

Komorni ansambel Dunajskih simfonikov. Foto: Osebni arhiv
Komorni ansambel Dunajskih simfonikov. Foto: Osebni arhiv

Spoznali bomo, kako znajo Dunajski simfoniki kot mestni orkester z zelo raznolikim repertoarjem poskrbeti za svoje člane in jim kot svoji številčni glasbeni družini omogočiti čim boljše počutje, pa najsi gre za koncertiranje v obeh osrednjih dvoranah – Konzerthausu in Musikvereinu ali na turnejah.

V oddaji se bodo prepletale pripovedi obeh glasbenikov z glasbenimi odlomki.