Dražbena hiša Sotheby's, ki je partituro prodala, dopušča možnost, da Rahmaninov na premiernem koncertu ni uporabljal partiture in da je dirigiral po spominu. Foto: BSO
Dražbena hiša Sotheby's, ki je partituro prodala, dopušča možnost, da Rahmaninov na premiernem koncertu ni uporabljal partiture in da je dirigiral po spominu. Foto: BSO
Sergej Rahmaninov
V zadnjih letih 19. stoletja je Rahmanina pestila precejšnja ustvarjalna nemoč, vendar je postal dirigent in se v tej vlogi zelo izkazal. Dirigiral naj bi tudi na krstni izvedbi svoje Simfonije št. 2 v Sankt Peterburgu. Foto: NN

Partitura najpriljubljenejše simfonije tega velikega mojstra je skoraj vse stoletje veljala za izgubljeno. Gre za 320 strani dolg rokopis, ki vsebuje njegove številne lastnoročne zaznamke, dopolnitve in popravke s črnilom, svinčnikom, modro in rdečo barvico. Ta dragoceni dokument se je ponovno pojavil pred desetimi leti pri neimenovanem zbiralcu. Gre za edino obstoječo partituro druge simfonije Rahmanina.

Ni pa povsem jasno, kaj se je dogajalo s partituro po letu 1908, ko se je za njo izgubila vsaka sled. Znano je le, da je Rahmaninov ni imel v prtljagi, ki so mu jo boljševiki dovolili vzeti s seboj, ko se je po oktobrski revoluciji preselil iz takratnega Petrograda v Helsinke.

V roke zasebnega zbiralca
Kot poroča britanski The Guardian, je delo kupil zasebni zbiralec, vendar pa to ni bil prvi poskus prodaje. Po njegovem odkritju so dražbo onemogočili skladateljevi sorodniki, ki so skrbniki njegove zapuščine. Sklicevali so se na dejstvo, da ne obstajajo nikakršni dokazi, da bi Rahmaninov kadar koli prodal to partituro. Pozneje so se pogodili in tako so jo v zasebno last prodali skladu Tabor, ki ga je za njeno stalno zbirko posodil Britanski narodni knjižnici.

Sergej Vasiljevič Rahmaninov je Simfonijo št. 2 dokončal leta 1908 v Dresdnu. Premierno je bila izvedena 26. januarja istega leta v Sankt Peterburgu pod njegovo taktirko, temu pa je sledil še koncert v Moskvi. Po teh dveh izvedbah naj bi partitura doživela kar nekaj sprememb.