Oglas
Potem ko so lani po sedmih letih nedelovanja znova strnili vrste, so se letos odpravili na evropsko turnejo. Ena izmed postaj je bil tudi Berlin.
Pensilvanijski punk za uvodPred okoli 7.000 obiskovalcev razprodanega koncerta je najprej stopila predskupina Anti-Flag. Pensilvanijski punkrokerji, ki želijo biti kot Green Day, niso bili najbolj prepričljivi. Niti njihovi pozivi k miru in strpnosti niti njihova glasba. Še ena v vrsti številnih ameriških punkrockovske zasedb pač. Tako se nihče ni preveč pritoževal, ko so fantje po 45 minutah zapustili oder.
Zvok siren je slabo uro pozneje napovedal prihod zvezd večera. Rage Against the Machine so koncert začeli udarno, s pesmijo Sleep Now in the Fire z njihovega predzadnjega albuma Battle of Los Angeles, nadaljevali z Bulls on Parade z albuma Evil Empire, nato pa zbranim občinstvom, ki je vse pesmi prepevala skupaj s skupino, popolnoma obnoreli s pesmijo Bombtrack s prvenca.
"Dobrodošlica" Georgeu Bushu
Zack de la Rocha, Tom Morello, Tim Commerford in Brad Wilk so nato v uri in pol brez posebnih govornih vložkov med pesmimi nanizali še druge hite z vseh svojih štirih albumov, med katerimi so največjo evforijo povzročile upešnice iz albuma Rage Against the Machine. Nekaj pesmi so glasbeniki tudi nekoliko priredili, predvsem pospešili, a v bistvu smo bili obiskovalci priča koncertu, kakršnega smo lahko pred osmimi leti slišali tudi v ljubljanski Hali Tivoli. V enem redkih, če ne kar edinem nagovoru občinstva, je Zack de la Rocka izrazil nasprotovanje vojni v Iraku ter izrazil dobrodošlico - po njegovih besedah - najslabšemu ameriškemu predsedniku vseh časov, Georgeu Bushu, ki se je prav včeraj mudil v Berlinu.
Po približno uri so se fantje prvič poslovili in se nato še dvakrat vrnili na oder.
Med bisom se je tudi moja malenkost podala v prve vrste, da bi preverila razpoloženje tam. Iz sredine prizorišča sem namreč lahko opazovala le obrise v daljavi, pa tudi jakost je bila koncertu neprimerna. Dodaten zvočnik ali dva bi sicer tonsko dovršenemu koncertu le pripomogel. Premik v prve vrste se je kljub popolnoma neprimerni obutvi izkazal za pametno odločitev, saj je bilo iz neposredne bližine mnogo bolj občutiti energijski naboj zasedbe. Pod odrom je bilo sicer vse skupaj bolj podobno atiglobalističnim demonstracijam sredi peščenega viharja kot koncertu. Ta se je namreč dogajal v starodavni trdnjavi Zitadelle Spandau, ki je sicer odličen ambient, a žal se je ob poskakovanju nekaj tisoč navdušenih poslušalcev v zrak dvingilo toliko prahu, da je bilo praktično nemogoče dihati.
Po pol ure je bilo v zraku že toliko peska, da si iz zadnjih vrst le stežka videl na oder. Pesek vseeno ni oviral navdušenih poslušalcev, ki so z bučnim aplavzom in vzkliki skupino privabili na oder še enkrat. Dokončno se je poslovila s pesmijo Tire me.
Čakajoč na novi material
In vtisi? Zdi se, da poslušalcem tudi po koncertu ni bilo jasno, zakaj se je skupina znova združila. Da bi tako politično osveščena in antikapitalistično usmerjena zasedba znova strnila vrste samo zaradi denarja, je neprijetna misel. A o novem materialu ni ne duha ne sluha, o načrtih v prihodnje niti besede ... Koncerti so sicer izpeljani profesionalno, fantje se še vedno 'razmetavajo' po odru, kot so se nekoč, a istega zagona kot pred leti žal ni čutiti. Za vse tiste, ki se s takimi vprašanji niso obremenjevali in predvsem skupine niso videli v njihovi prvi 'izdaji', pa je bil koncert eden od vrhuncev letošnjega poletja v dogodkovno pestrem Berlinu. Rage Against the Machine tokrat v Slovenijo ne bodo prišli, bodo pa igrali v njeni bližini. Najbliže bodo v soboto (16. 6.), ko bodo nastopili v Modeni v Italiji.
Ines Kočar
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje