Mednarodni sklad Mozarteum je imel skladbi v svojem arhivu menda že leta, le da njun avtor ni bil potrjen. Skladbi v g-molu, prvi stavek nedokončanega koncerta (molto allegro) in preludij, je v hiši, v kateri je Mozart živel med letoma 1773 in 1780 (in je danes muzej), na mojstrovem klavirju odigral avstrijski pianist Florian Birsek. Zgodovinarji predvidevajo, da sta kladbi nastali, ko je imel "čudežni deček" pičlih sedem ali osem let; gre za "tehtno delo" v okviru njegovega zgodnjega opusa.

Nepremišljeni popravki kot znamenje upora
Skladbi sta napisani v pisavi Mozartovega očeta Leopolda, ki je najverjetneje zgolj zapisoval, kar je njegov sin ustvarjal na klavirju; ko se je naučil zapisovati note, je Wolfgang sam vnesel popravke. "To je bila poteza upora, s katero je mladi skladatelj skušal dokazati, česa je sposoben. V notnem zapisu so tehnične napake, ki jih izkušen glasbenik, kakršen je bil Leopold, ne bi naredil," je razlaga Ulricha Leisingerja, strokovnjaka za Mozartov opus. "Niti slog skladanja niti vihravi naknadni popravki se ne skladajo s predpostavko, da bi bilo to Leopoldovo avtorsko delo."

Postumna odkritja Mozartovih del dvesto let po njegovi smrti so seveda redkost, vseeno pa se dogajajo: januarja so mašna stavka, Kyrie (Gospod, usmili se) in Credo (Vera), ki sta po mnenju strokovnjakov nedvomno Mozartova, v Nantesu, kjer so ju našli, tudi krstno izvedli.