Ključno vlogo ima pravzaprav pokončnost, ki jo pooseblja poganka Hallgerd. Ta je bila že od malega trmasta in svojeglava ter ni kaj prida dala na prepovedi. Ona je tudi tista, ki ne pozabi ter ne oprosti krivice.

Še danes hčere redko poimenujejo Hallgerd
Nasproti poganom stojijo kristjani, ki v interpretaciji Svetlane Makarovič poosebljajo hinavščino in obrekljivost. Lepa Hallgerd se drži starih običajev, spoštuje ljudi in si zapomni krivice. Toda s ponosom in uporništvom nadse prikliče prekletstvo, zato se Islandci še danes izogibajo imena Hallgerd.

Saga o Hallgerd je spodbudila skladatelja Milka Lazarja, da je zložil scensko glasbo za istoimenski literarno-glasbeni večer. Ta je bil premierno predstavljen decembra 2010 v Cankarjevem domu, vendar je bil redko na sporedu.

Vrnitev na mesto začetkov umetniške poti
Svetlana Makarovič se s tem projektom po več letih vrača na oder Drame, na katerem je nastopala na začetku umetniške poti. Na neki točki svoje plodne ustvarjalne kariere se je posvetila baladnim pripovedkam. Obdelala je motiv Katalene, nato pa aktualizirala islandsko Sago o Njalu. Naslonila se je na 10. in 11. stoletje, ko sta se na Islandiji spopadla poganska tradicija in krščanstvo.

Saga o Hallgerd je na sporedu ljubljanske Drame drevi ob 19. uri.