Glasbenik, ki je vzpostavil most med neworleanškim in pariškim džezom, je umrl zaradi posledic, ki jih je utrpel ob padcu. Luter se je džezu sprva posvečal kot trobentač, kasneje pa se je zapisal klarinetu in saksofonu. Prijateljeval je z Louisom Armstrongom, ki ga je spoznal leta 1948 na džezovskem festivalu v Nici. Že naslednje leto pa je s svojim inštrumentom na koncertih spremljal Sidneyja Becheta, poleg Armstronga edinega izmed očetov neworleanškega džeza.

Luter, ki je še pred letom dni dvakrat mesečno nastopal v pariškem klubu Petit Journal, pred smrtjo pa je tudi sanjaril o vrnitvi na domačo džez sceno, je nazadnje nastopal septembra na vaji s svojim orkestrom.

Glasba za pariško elito
Glasbenik se je rodil 23. julija leta 1923 v Parizu, v džez pa se je zaljubil že v nasjtniških letih in nase opozoril med drugo svetovno vojno na zasebnejših nastopih. Njegova priljubljenost je vzporedno z odkritjem džeza v Franciji narasla po vojni, ko je pariško elito navduševala njegova zasedba Lorientaise. Svojega glasbenega ustvarjanja ni ponujal le v domačih klubih, ampak tudi v New Orleansu in drugod po svetu. Bil je med nastopajočimi, ki so se leta 1997 v New Orleansu poklonili Bechetu, prisluhniti pa mu je bilo mogoče tudi med poklonom Armstrongu leta 1970 v Los Angelesu.