Vilim Demšar se je v družino slovenskih goslarjev rodil leta 1937 v Sarajevu, že naslednje leto pa so se Demšarjevi preselili v Ljubljano. Pri starosti osmih let se je začel učiti violončelo, vendar ga je kaj hitro zamenjal za violino. Leta 1950, ko mu je bilo 13 let, ga oče vzel za vajenca pod streho domače goslarske delavnice.

Temu je sledila srednja vajeniška šola v Ljubljani, na kateri je zaključni izpit opravljal pri goslarskem mojstru Jožetu Turšiču. Ob tem pa se je ves čas učil igranja na violino pri učitelju Cvetku Butkoviču. Na srednjo glasbeno šolo se je vpisal precej pozno, saj je imel takrat že 18 let, vendar jo je uspešno zaključil v dveh letih. Sledila je še diploma na Akademiji za glasbo, smer violina, kjer je bil v razredu profesorja Alberta Dermelja.

V prvi polovici 60. let preteklega stoletja se je zaposlil kot učitelj violine na nižji glasbeni šoli v Ljubljani, vendar je po očetovi smrti leta 1981 opustil poklic pedagoškega delavca in nasledil njegovo goslarsko delo. Ob tem je sodeloval kot glasbenik v orkestru Slovenske filharmonije in se z njim podal na več gostovanj, med drugim je bil na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Romuniji …

Vsesplošno čislan zvok "demšarice"
Pod njegovimi rokami je nastalo več kot 1.000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih instrumentov, na katere igrajo tako doma kot v tujini. V skoraj vseh javnih glasbenih šolah na Slovenskem imajo njegove instrumente, saj je izdelal tudi mnogo instrumentov, namenjenih otrokom, na katere igrajo številni mladi glasbeniki. Velja, da niti violinist začetnik na "demšarici" nikoli ne škripa, ampak lahko ima čudovit zvok. Med violinisti pa pravzaprav obstaja besedna zveza "demšarski zvok".

Na začetku 80. let na Slovenskem - z izjemo mojstra Jožeta Turšiča in Maksimiljana Skalarja - še ni bilo profesionalnih izdelovalcev in popravljavcev godal, zato je Demšar na začetku tako rekoč sam skrbel za ves slovenski instrumentarij. Od leta 1981 pa je imel status goslarja umetnika. Popravljal je tudi instrumente iz drugih mest nekdanje Jugoslavije in opravil mnogo poti ter ogledov instrumentov. Za svoje delo na področju goslarstva je prejel več priznanj in nagrad, med drugim leta 2007 Betettovo listino za poglobljene dosežke na področju goslarstva in vsestranski prispevek k razvoju slovenske glasbene kulture.

Vilim Demšar je za seboj pustil izjemen opus godalnih instrumentov in velja, da kdor je vstopil v njegov goslarski atelje, je lahko začutil pravo žlahtnost izdelave godal.

Režiserka Haidy Kancler je leta 2014 o Vilimu Demšarju posnela večkrat nagrajeni dokumentarni film 400 let iskanja, ki si ga lahko pogledate spodaj. Dokumentarec, ki gledalca popelje v povsem svojevrsten svet izdelovalcev godal, je nastal v produkciji Studia Virc za Televizijo Slovenija.