Del sheme, ki bi omogočila načrtovanje in pripravo dogodkov za drugo polovico leta 2021, je tudi urnik odpiranja javnih prireditev, s čimer bi sektor lahko začel ponovno ustvarjati lastne prihodke.

V nedavno ustanovljeni Koaliciji glasbenega sektorja po besedah Mitje Prezlja menijo, da bi bila najboljša pomoč panogi, da se ji čim prej omogoči ponovna vzpostavitev dejavnosti in s tem ustvarjanje lastnih prihodkov.

Sorodna novica Koncerti in prireditve: "Vse se je sesulo kot hišica iz kart"

V letu 2020 prestavljenih več kot 120 glasbenih prireditev
V nasprotju z nekaterimi drugimi panogami je pri organiziranju glasbenih dogodkov narava dela takšna, da že samo načrtovanje lahko terja precej časa. Ta se giblje od treh mesecev v primeru manjših koncertov, prek šestih mesecev v primeru koncertov za do 6000 obiskovalcev oziroma do enega leta, če gre za koncerte z 10.000 ali več obiskovalci in manjše festivale.

V preteklem letu so samostojni organizatorji glasbenih dogodkov zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 po podatkih koalicije prestavili okoli 120 prireditev. Zanje so imeli določene nepovratne stroške, kot so promocija, rezervacija prireditvenega prostora, predprodukcija in podobno. Vnovične prestavitve in s tem dodatnih stroškov ne bi prenesli, je dejal Prezelj, sicer član Gospodarskega interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije.

Avstrija bo predvidoma namenila 300 milijonov evrov
Prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico letošnjega leta, zaradi trenutno negotove situacije ne morejo začeti pripravljati, zato so po Prezljevih besedah državi predlagali uvedbo poroštvene sheme, ki so jo sprejeli v Avstriji. Po podatkih Koalicije glasbenega sektorja jo bodo najverjetneje sprejeli tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in še kje. Avstrija je za zaščito panoge predvidela 300 milijonov evrov.

V koaliciji tako glede na predvideni tempo cepljenja predlagajo postopno odpiranje koncertnih prizorišč med 1. aprilom in 1. julijem, ko glasbena industrija v EU-ju pričakuje popolno odpravo vseh omejitev. Če bi bili po 1. juliju dogodki zaradi omejitev odpovedani ali izvedeni v manjšem obsegu, pa bi organizatorjem nepovratne stroške krila država. Nepovratni stroški so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana ‒ v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo 20 do 45 odstotkov vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa med 45 in 85 odstotkov vseh stroškov.

Za vključitev predloga v PKP 9
V koaliciji si želijo, da bi bil ta ukrep zajet v devetem protikoronskem svežnju, za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v glasbeni panogi pa predlagajo tudi povišanje univerzalnega temeljnega dohodka za tiste samozaposlene, ki jih je kriza ekonomsko najbolj prizadela. To so samozaposleni, ki so imeli v letu 2019 prihodek najmanj 12.000 evrov in so v letu 2020 zaznali več kot 50- oziroma 75-odstotni upad.

"Univerzalni temeljni dohodek v zdajšnji višini 1100 evrov ne zadošča za pokritje vseh življenjskih stroškov in zato so samozaposleni prisiljeni razliko pokrivati iz lastnih prihrankov," so še zapisali v koaliciji.

"Zavedamo se, da je večmesečna prepoved javnih prireditev ekonomsko popolnoma izčrpala glasbeno panogo, ki bi poleg ukrepov socialne pomoči potrebovala tudi druge ukrepe za ponovno vzpostavitev svoje dejavnosti," pa so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer še preučujejo predlagane ukrepe. Smernice za morebitni deveti protikoronski sveženj še niso sprejete, vendar si glede na navedbe prizadevajo, da bi bila poroštvena shema vključena v naslednji sveženj ukrepov.