Poslanci so nov sveženj sprejeli po maratonski seji, ki se je končala malo pred 2. uro zjutraj.

Vrednost ukrepov je ocenjena na 320 milijonov evrov. Tudi ukrepi v tem svežnju so v glavnem namenjeni za ohranitev delovnih mest. Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila, nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. To bodo lahko uporabili delodajalci, registrirani do konca lanskega leta, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov.

Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.

Skrajšani delovni čas bodo lahko uporabili tudi na kmetijah, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Sorodna novica Opozicija: Pomoč ne prihaja do ljudi. Kritike tudi zaradi zvišanja prispevkov verskim uslužbencem.

Subvencioniranje minimalne plače

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim bo država v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

V Levici so opozarjali, da se s tem spodbuja izplačevanje nizkih plač, saj tisti, ki izplačujejo višje plače, ne bodo prejeli ničesar. V SD-ju in SAB-u so želeli dvig minimalne plače subvencionirati le tistim delodajalcem, ki tega sami ne bi zmogli, vendar je DZ obe dopolnili zavrnil. So pa zapisali, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.

Krizni dodatki

Krizni dodatek 200 evrov bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona.

50 evrov solidarnostnega dodatka bodo prejeli tudi polnoletni dijaki, 150 evrov dodatka pa študenti, ki se izobražujejo na fakultetah v tujini. Enako velja za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, pa vojne veterane in invalide ter tudi brezposelne, ki so zaposlitev izgubili v času od 12. marca 2020.

Še naprej brez polnega nadomestila

Opozicija tudi ni uspela s predlogom, da bi delavci, ki se okužijo z novim koronavirusom, namesto 80-odstotnega prejeli 100-odstotno nadomestilo plače, kar bi lahko preprečilo, da delavci zaradi manjšega dohodka hodijo v službo okuženi.

Globa za preskakovanje vrste pri cepljenju

Opozicija je v razpravi opozarjala, da je vlada tudi v tokratni protikoronski zakon vključila t. i. podtaknjence, torej ukrepe, ki niso interventne narave. Eden takšnih je kaznovanje pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi cepljenja. Torej možnost izrekanja glob pravnim osebam za kršitve pri cepljenju proti covidu-19. Pri tem se omenja tudi možnost ustavne presoje.

Dodatna skrb za obolele starejše

Med pomembnejšimi ukrepi je minister Janez Cigler Kralj poudaril tudi skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje, in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovila podaljšana obravnava, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.

Dodatna sredstva se namenjajo Rdečemu križu in Slovenski karitas, verskim uslužbencem pa se bodo začasno iz proračuna krili prispevki za socialno varnost v celoti.

Trdi dni bolniškega dopusta brez obiska zdravnika

Podaljšujeta se pomoč potniškemu prometu in določilo, da lahko vsi zaposleni izkoristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Soglasje vlade za razpis vpisa na fakultete ostaja

Opozicija ob tem ni bila uspešna s členom, ki bi omogočil objavo razpisa za vpis na fakultete brez soglasja vlade. "Upam, da to ni začetek konca javnega šolstva," je obžalovala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ).