Anywhere I Lay My Head je sad nečimrnosti Scarlett Johansson, narejen za Scarlett Johansson; še več, videti je kot obupano naprezanje k verodostojnosti - in to dekleta, ki tega niti ne potrebuje.
Tam so bile njene karaoke prisrčne ... Pa je še zabavno, če se petja loti "zares"? Ob izidu prvega Scarlettinega albuma, Anywhere I Lay My Head, so bila mnenja kritikov deljena; marsikomu je šlo v nos, da si je "dovolila" sposoditi in prirediti za celo ploščo pesmi hripave legende Toma Waitsa osebno. Vsekakor Scarlettin nov "hobi" ni ostal neopažen: glasbena revija NME jo je s krilatico "ikona neodvisne glasbe" postavila na naslovnico. Sicer pogosto neprizanesljivi NME-jevci so ji naklonjeni: "Album je bil povsem drugačen od tega, kar smo pričakovali - je zares lep, umetniški in nepredvidljiv. Večina ljudi pričakuje, da bo album igralke, ki se je lotila petja, zvenel robotsko in brez čustev. Nihče pa ni pričakoval tega - globokega, skoraj androginega baritona."
Od prijaznih k malo bolj zlobnim ...
Seveda pa obstajajo tudi diametralno nasprotna mnenja: njihovi ameriški kolegi pri Rolling Stonu so ob Scarlett ostali hladni (prisodili so mu le dve in pol zvezdice od petih). "Glas Johanssonove je neizstopajoč in njen posluh včasih odpove. Podobna je malo gotskemu Marilynu Mansonu, zgubljenemu v glasbeni megli." Entertainment Weekly je album ocenil z omlednim C, češ da je "brezizrazen".
"Anywhere I Lay My Head je sad nečimrnosti Scarlett Johansson, narejen za Scarlett Johansson; še več, videti je kot obupano naprezanje k verodostojnosti - in to dekleta, ki tega niti ne potrebuje," so zapisali pri Sputnikmusic. "Vse te pesmi so bile že prej tako neoporečno odpete, da jih Johanssonova ni mogla veliko nadgraditi. Čeprav sta njen pogum in trud hvalevredna, 'ne tako slabo kot bi človek pričakoval' pač ni enako kot 'dobro'," je bila ocena revije Paste.
David Bowie se je držal zadaj
Filmska varovanka Woodyja Allena se je "projekta Waits" lotila s pomočjo priznanega producenta Dava Siteka, ki jo je odpeljal snemat v studio v Louisiani, kjer je snemal tudi Tom, češ da se bo tako lažje vživela v "prvinskost" njegove glasbe. In to še ni vse - za spremljevalni vokal pri dveh pesmih ji je uspel "priskrbeti" celo Davida Bowieja. Kar se je začelo kot snemanje ene same pesmi (I Never Talk To Strangers, dueta Waitsa in Bette Midler), se je razraslo na cel album, na katerem je ena sama nova pesem, Song for Jo, ki sta jo napisala Scarlett in Sitek.
Pravzaprav bi nas bolj kot mnenja raznih kritikov moralo zanimati mnenje samega Waitsa. Uradno ni bilo od njega nobenega glasu, a Scarlett pravi, da mu je "baje všeč". "Hvala Bogu, bilo bi grozljivo, če ne bi bil zadovoljen. Preden sem se albuma lotila, sem seveda poskrbela, da je vedel, kaj počnemo, in da se je strinjal. Ne morem si predstavljati, kako je, če imaš otroka, ki ti ga nekdo ugrabi in ga sam vzgaja."
Slavni "multipraktiki"
Seveda dandanes, ko uspeh na enem samem področju ni dovolj, Scarlett še zdaleč ni prva igralka, ki se je podala v glasbene vode. Naštejmo le nekaj najbolj znanih.
Juliette Lewis
Juliette se je v svojo vlogo rockerice tako vživela, da jo je zadnje čase večkrat kot na platnu mogoče videti na odru. Glasna punk-rock zasedba Juliette & The Licks ima za seboj že tri kar uspešne albume.
Keanu Reeves
Predvsem smo lahko hvaležni, da si je skupina, ki se je zbrala kot Small Fecal Matter, odločila spremeniti ime - prekrstili so se v Dogstar. Skupina, v kateri je bil Keanu basist, niti s svojo največjo uspešnico Quattro Formaggi ni prišla zelo daleč. Neki kritik je pripomnil, da je njihova glasba taka kot Keanujeva igra - "lesena in povprečna".
Russel Crowe
"Hodeči oglas" za nebrzdano jezo (samo spomnimo se, kako je v hotelsko osebje zabrisal telefon) je bil od leta 1992 na čelu nenavadno poimenovane skupine 30 Odd Foot of Grunts. Izdali so šest albumov, na katerih je mogoče najti tudi take bisere, kot je verz "You treat me like chocolate / Something to eat between meals".
Lindsay Lohan
Stalna gostja naslovnic tabloidov je srečo v glasbenem svetu poskusila leta 2004 z albumom Speak; njen "plastični pop" in "videz pornozvezde" so kritiki enoglasno raztrgali. Njen naslednji poskus, A Little More Personal (2005), je doživel podobno usodo.
Paris Hilton
Izid njenega albuma so čakali vsi, pa čeprav večina škodoželjno. Naslovila ga je seveda Paris, njena založba se imenuje Heiress (Dedinja), kritike so bile porazne. Ampak singel Stars Are Blind, za katerega je videospot skoraj prekopirala od Chrisa Isaaka (Wicked Game), se je celo poletje vrtel na radijskih in tv-postajah.
Minnie Driver
Minnie je pravzaprav, dokler se ji ni kar naenkrat "odprlo" pri filmu, hotela biti pevka. Izdala je dva albuma; na novejšem, rahlo kantrijevsko obarvanem Seastories, sodeluje z Liz Phair in Ryanom Adamsom
Tu so vsaj še Bruce Willis (z albumom The Return of Bruno), Steven Seagal in William Shatner, kateri pa bi najbrž raje videli, če njihovih pevskih podvigov ne bi nihče omenjal. Nikoli več.
Ana Jurc
Anywhere I Lay My Head je sad nečimrnosti Scarlett Johansson, narejen za Scarlett Johansson; še več, videti je kot obupano naprezanje k verodostojnosti - in to dekleta, ki tega niti ne potrebuje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje