Filharmonično camerato iz Berlina so ustanovili leta 2001 in deluje v simfoničnem orkestru Berlinske filharmonije. V ansamblu igrajo uspešni mlajši in perspektivni člani Berlinskih filharmonikov, med katerimi so prejemniki prvih nagrad tekmovanja ARD v Münchnu. Glede na sporede igrajo kot godalni kvintet, sekstet ali oktet in nastopajo v uglednih koncertnih dvoranah, kot so Filharmonija v Berlinu, dvorani Festspielhaus v Lucernu in Gaveau v Parizu ter druga koncertna prizorišča po svetu.

Sekstet Filharmonične camerate iz Berlina glasbeno vodi violinist Luiz Felipe Coelho, v godalnem sekstetu pa igrata tudi ustanovna člana skupine: violinist Romano Tommasini in violist Wolfgang Talirz ter mlajši godalci: violist Sebastian Krunnies ter violončelista Tatjana Vasiljeva in Christoph Heesch. Godalci so se povezali, da bi v ubranem komornem muziciranju dosegli najvišje umetniške standarde in združili značilni bogati zvok Berlinskih filharmonikov s tonsko izostrenostjo in z občutenostjo komorne glasbe.

V osrčju njihovega sporeda so godalne mojstrovine Felixa Mendelssohna, Johannesa Brahmsa, Petra Iljiča Čajkovskega in Arnolda Schönberga, godalci pa sodelujejo tudi z drugimi izjemnimi glasbeniki, kot so: oboist Albrecht Mayer, klarinetista Wenzel Fuchs in Paul Meyer, trobentač Gabor Tarkövi in violončelist Miša Majski.

Godalci Seksteta Filharmonične camerate iz Berlina bodo na koncertu v dvorani Union v Mariboru, ki se začne ob 19.30, predstavili dve glasbeni mojstrovini nemškega romantika Johannesa Brahmsa, v katerih prevladujejo temnejše tonske barve in basovski odtenki po dveh violončelov in viol v sozvočju z zvoki dveh violin. Brahmsova godalna seksteta sta deli iz skladateljevega zgodnejšega obdobja, v štirih kontrastno zasnovanih stavkih: Godalni sekstet št. 1 v B-duru, op. 18, iz leta 1860, ko je imel 27 let, in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36, ki ga je dokončal pet let pozneje, leta 1865. Brahms je pri skladanju upošteval klasična kompozicijska načela, z melodičnimi kontrasti, bogatimi harmonijami in polifono teksturo, vključil je plesne elemente in variacije ter razvil izrazno polnozvočnost.