Simfonični orkester RTV Slovenija je na izrednem koncertu v Cankarjevem domu zaznamoval življenjski jubilej Antona Nanuta, ki je zaznamoval slovensko glasbo na mnogih področjih, posebej tesno pa je povezan s Simfoniki RTV kot dolgoletni umetniški vodja in šef dirigent. Gostja koncerta je bila svetovno priznana slovenska flavtistka Grafenauerjeva.

Pod Nanutovo taktirko so zazveneli Schubertova Simfonija št. 8 v h-molu Nedokončana, Mozartov Koncert za flavto in orkester in Simfonija št. 5 v e-molu P. I. Čajkovskega.

Bleščeča 50-letna kariera maestra Nanuta
Anton Nanut, rojen 13. septembra 1932 v Kanalu ob Soči, je diplomiral iz dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Danilu Švari. Še v študentskih časih je ustanovil in bil prvi umetniški vodja Primorskega akademskega zbora Vinka Vodopivca. Poklicno dirigentsko pot je začel kot dirigent Slovenske filharmonije leta 1955, nato je leta 1958 prevzel dubrovniški mestni orkester, od leta 1975 do 1980 pa je bil šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije. Šef dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je bil med letoma 1981 in 1999.

Z njim je izvedel in posnel večji del simfoničnega opusa slovenskih skladateljev, pa tudi 150 zgoščenk s skladbami železnega repertoarja, ki so prejele odlične ocene strokovne kritike. Posebej so cenjene njegove interpretacije vseh simfonij Gustava Mahlerja. Simfonike RTV Slovenija je vodil na mnogih koncertnih turnejah v tujini, med drugim dvakrat v ZDA, na festivalih Varšavska jesen, Praška pomlad, beneški Bienale in Trieste contemporanea.

Dirigiral je več kot 200 tujim orkestrom, med njimi uglednim ansamblom, kot so leningrajska filharmonija, orkester Staatskapelle iz Dresdna, orkester Suisse Romande iz Ženeve, Varšavska filharmonija, Praška filharmonija, orkester zahodnonemškega radia, orkester južnonemškega radia, simfonični orkester iz Monterreyja, Dunajski simfoniki, Budimpeštanska filharmonija, orkester valonskega radia, orkester Teatra Colon v Buenos Airesu in vsi italijanski simfonični orkestri.

Kot profesor dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojil vrsto mladih dirigentov, ustanovil je festival Kogojevi dnevi v Kanalu, bil je tudi umetniški vodja Slovenskega okteta v najbolj uspešnem obdobju tega ansambla. Za svoje delovanje je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada za interpretacije Beethovnovih del in Župančičevo nagrado, za svoje delovanje na Hrvaškem pa nagrado Milke Trnine, nagrado mesta Split, visoko državno odlikovanje Republike Hrvaške ter leta 2004 za predstavo Rossinijeve opere Turek v Italiji Papandopulovo nagrado.

Tudi Grafenauerjeva postavila Slovenijo na glasbeni zemljevid
Irena Grafenauer je študirala flavto pri Borisu Čampi, Karlheinzu Zollerju in Aurelu Nicoletu. Z mednarodnih tekmovanj se je vedno vračala s prvo nagrado (leta 1974 - Beograd, 1978 - Ženeva, 1979 - München). Že pri devetnajstih letih je igrala v orkestru. Deset let (1977-1987) je bila soloflavtistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, sodelovala je z znanimi dirigenti, kot so Rafael Kubelik, sir Collin Davis, Bernard Haitink in Leonard Bernstein.

Leta 1987 se je posvetila solistični karieri in istega leta postala redna profesorica na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Bila je stalna gostja Berlinskih filharmonikov, Evropskega komornega orkestra, Academy of St. Martin in the Fields in Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, gostuje po vsej Evropi, ZDA, Japonski, Avstraliji in Afriki. Pomembno mesto v njenem delovanju zavzema komorna glasba. Leta 2005 je prejela naše najvišje priznanje za umetniške dosežke - Prešernovo nagrado.