Pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so na koncertu v Cankarjevem domu zaigrali Simfonijo št. 9 v d-molu. Simfonikom so se pridružili solisti sopranistka Mateja Arnež Volčanšek, altistka Mirjam Kalin, tenorist Ivo Gamulin in basist Peter Wimberger ter gostujoča zbora, zbor HRT iz Zagreba in zbor HNK z Reke.
Naši solistki v družbi dveh gostov iz tujine
Sopranistka Mateja Arnež Volčanšek je leta 1999 je debitirala na odru SNG Opere in baleta v Ljubljani, leta 2000 pa je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertira doma in v tujini in sodeluje z več orkestri, med katerimi so komorni ansambel Camerata Labacensis, komorni ansambel Slovenicum, Slovenski komorni orkester, Simfonični orkester RTV Ljubljana, Orkester SNG Opere in baleta Ljubljana in Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Arnež Volčanškova je dobila tri najvišje domače pevske nagrade, tri mednarodne nagrade ter Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Pevka nagrajena z zlato ptico
Altistka Mirjam Kalin je solopetje je študirala pri slovenski primadoni Zlati Ognjanović. Pela je v Komornem zboru RTV Ljubljana, Slovenskem komornem zboru in zboru ljubljanske Opere. Leta 1996 je postala stalna članica solističnega ansambla ljubljanske Opere. Leta 1998 je dobila nagrado zlata ptica. Uspešno nastopa na domačih in tujih koncertnih odrih, kot komorna pevka ter v različnih izvedbah obsežnih vokalno-inštrumentalnih del iz obdobja od baroka do sodobnosti. Letos je za svoje dosežke dobila nagrado Prešernovega sklada.
Gamulin sodeluje tudi s simfoniki HRT
Hrvaški tenorist Ivo Gamulin je od leta 1995 je stalni član pevskega ansambla HNK Zagreb. Na njegovem odru je odpel vloge v operah Traviata, Nabucco, Aida, Don Carlos, Boris Godunov, Tristan in Izolda in West Side Story, zaznamoval pa je tudi predstave, v katerih je sodeloval s simfoničnim orkestrom HRT. Lani je bil nominiran za nagrado hrvaških gledališč za vlogi Mladega mornarja v operi Tristan ter Izolda in Ismaila v Nabuccu. S Slovenskim komornim zborom je posnel Hrvaško mašo Borisa Papandopula.
Wimbergerju evropski odri niso tuji
Avstrijski basbaritonis Peter Wimberger se je rodil leta 1940 na Dunaju in študiral petje na dunajski akademiji za glasbo. Leta 1963 je debitiral kot Simone Boccanegra v operi v Dortmundu. Nadaljeval je z nastopi po nemških opernih hišah, leta 1968 pa je postal član dunajske državne opere. Pel je še v številnih opernih gledališčih po Evropi. Interpretiral je basovske in baritonske vloge v operah Mozarta, Musorgskega in Rossinija in tudi težke in obsežne vloge Wotana v Wagnerjevi Walkueri, Jochanaana v Straussovi Salomi in Inkvizitorja v Ognjenem angelu S. Prokofjeva. Wimberger je uspešen tudi kot koncertni pevec.
Beethovno življenjsko delo
Ludwig van Beethoven je svojo 9. simfonijo ustvarjal vse življenje, v njej pa so se zgostila vsa njegova življenjska in glasbena spoznanja. Leta 1822 si je pri švicarski ljudski pesmi zabeležil glavno temo četrtega stavka 9. simfonije. Deveto je nato ustvarjal vse leto 1823. Šele ko je končal prve tri stavke, se je odločil, da bo vključil soliste in zbor. Odločitev je bila za tisti čas zelo tvegana. Delo je končal v začetku leta 1824, prva izvedba, ki jo je dirigiral takrat že popolnoma gluh Beethoven, je bila na Dunaju maja istega leta.
Himna združene Evrope
Deveta simfonija po mnenju mnogih izraža občutje brezpogojne povezanosti med ljudmi in vero v humanistične ideale. Zvočni zapis Simfonije št. 9 so zato zaigrali ob padcu berlinskega zidu, poslali so jo v vesolje, saj so jo vgradili v vesoljsko sondo, ki naj bi človeške dosežke ponesla morebitnim Nezemljanom, je pa tudi himna nove, združene Evrope.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje