Tako so odločili predstavniki zaposlenih v Slovenski filharmoniji (SF), vključeni v sindikat Sviz in Glosa, ter predstavniki delavskega predstavništva v SF, ki so se v ponedeljek sešli na sindikatu Sviz.

Ponedeljkovo sindikalno srečanje so sklicali, da bi se opredelili do Pozničevega poziva Marjetici Mahne k "častnemu odstopu" oziroma ob napovedani sprožitvi postopkov za razrešitev direktorice zaradi finančne izgube pri poslovanju v lanskem letu, piše v sporočilu, objavljenem na spletni strani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz).

Direktorica z več kot 78-odstotno podporo zaposlenih
Udeleženci sestanka so se seznanili z rezultati rednega letnega anonimnega ocenjevanja vodstvenega kadra, ki so ga člani obeh ansamblov – orkestra in zbora SF – izpeljali v preteklih dneh. To je pokazalo, da direktorica uživa več kot 78-odstotno podporo zaposlenih. Navzoči so se strinjali, da je napoved o odstavitvi direktorice prav v času, ko poteka vpisovanje abonmajev za prihodnjo sezono, neprimerna in lahko močno vpliva na poslabšanje vpisa, ki se je v mandatu aktualne direktorice sicer povečal.

"Sviz, Glosa in Delavsko predstavništvo SF ugotavljajo, da velika večina zaposlenih v SF podpira dosedanje delo in prihodnjo vizijo direktorice, zato pozivajo ministra za kulturo, da odstopi od namere po njeni razrešitvi in s tem omogoči nadaljevanje pozitivnih trendov in odnosov, ki so se vzpostavili po nastopu mandata Marjetice Mahne," piše v objavi.

"SF ni edini kulturni zavod z izgubo"
Obenem predstavniki sindikatov menijo, da je argument ministrstva, naj Marjetica Mahne odstopiti s položaja zaradi izgube, ki jo je imel zavod, presenetljiv. Dodajajo, da SF ni edini kulturni zavod z izgubo, in se ob tem sprašujejo, "ali bo minister pozval k 'častnemu odstopu' tudi vse druge direktorje in direktorice zavodov, ki izkazujejo izgubo".

Hkrati opominjajo na "(žalostno) dejstvo", da primanjkljaji v poslovanju zavodov s področja kulture glede na skrajno restriktivno politiko financiranja in splošnega odnosa do kulture v zadnjem desetletju, ki ogrožajo osnovno delovanje pomembnih delov kulture, sploh ne bi smeli biti presenetljivi. Pri Svizu in Glosi tako znova opozarjajo vlado na zaveze iz koalicijskega sporazuma glede povečanja sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP-ja do konca mandata ter na zagotovitev uveljavitve zakona o kulturnem evru.