Akademija vsako leto podeli veliko nagrado in šest enakovrednih nagrad mednarodnim umetnikom za različna področja ustvarjalnosti. Letošnja podelitev nagrad je bila virtualna in je potekala v četrtek.

Skladateljica se je v svojem ustvarjanju soočila s problemi duševnih stanj, kot so depresija, avtizem, ADHD itd., in jih raziskala v glasbenem izrazu, ki ga je kombinirala s performativno umetnostjo in videom. Vodi jo želja, da bi družbo senzibilizirala v odnosu do ljudi, ki zaradi duševnih težav ostajajo na njenem robu. Foto: Michael Vincent
Skladateljica se je v svojem ustvarjanju soočila s problemi duševnih stanj, kot so depresija, avtizem, ADHD itd., in jih raziskala v glasbenem izrazu, ki ga je kombinirala s performativno umetnostjo in videom. Vodi jo želja, da bi družbo senzibilizirala v odnosu do ljudi, ki zaradi duševnih težav ostajajo na njenem robu. Foto: Michael Vincent

Veliko nagrado, vredno 15.000 evrov, je letos prejela pisateljica in novinarka Annett Gröschner. Poleg velike nagrade so podelili še šest nagrad, vrednih po 5000 evrov, za arhitekturo, vizualne umetnosti, glasbo, književnost, uprizoritvene umetnosti in multimedijo.

Poleg Petre Strahovnik so letos nagrade prejeli še indijski konceptualni umetnik Sajan Mani, arhitekturni biro Harquitectes iz Barcelone, nemška pisateljica Lea Schneider, švicarska igralka Gina Haller in nemška multimedijska umetnica Susann Maria Hempel.

Izročilo marčne revolucije
Umetniška akademija v Berlinu nagrade mednarodnim umetnikom podeljuje od leta 1971, v imenu zvezne države Berlin. Fundacijo je Berlinski senat ustanovil leta 1948 v spomin na marčno revolucijo 1848.

Žirijo so letos sestavljali člana akademije Ulrich Peltzer in Monika Rinck ter literarna kritičarka Wiebke Porombka.

Prejemniki velike nagrade v zadnjih treh letih so bili korejska skladateljica Younghi Pagh-Paan (2020), francoska arhitektka Renee Gailhoustet (2019) in nemški kipar in fotograf Thomas Demand (2018).

Leta 1986 v Celju rojena Petra Strahovnik je po Akademiji za glasbo v Ljubljani študij nadaljevala na Kraljevem konservatoriju v Haagu, kjer živi in ustvarja tudi danes.
V svojem delu se posveča tematikam z družbenega roba, kot so avtizem, depresija, anksioznost, bipolarna motnja in ADHD. Umetniška pot jo je pripeljala do sodelovanja s psihologi in nevrologi, spoznanja pa izraža skozi zvok, performans in video. Pri tem sodeluje z ansamblom Modelo62, ki se posveča sodobni glasbi. Leta 2019 je bila zmagovalka mednarodne skladateljske tribune Rostrum, kjer je slavila s skladbo Prana.