Sizzla Kalonji se je kot Miguel Orlando Collins rodil 17. aprila 1976 na Jamajki. Velja za enega najbolj komercialno uspešnih in kritiško priznanih, pa tudi najbolj produktivnih izvajalcev reggaeja. Je pa zaradi svojih homofobnih stališč tudi izjemno kontroverzen. Foto: Fat Dance Promotions
Sizzla Kalonji se je kot Miguel Orlando Collins rodil 17. aprila 1976 na Jamajki. Velja za enega najbolj komercialno uspešnih in kritiško priznanih, pa tudi najbolj produktivnih izvajalcev reggaeja. Je pa zaradi svojih homofobnih stališč tudi izjemno kontroverzen. Foto: Fat Dance Promotions

Sizzla je eden najbolj priljubljenih in predvsem spornih "reggaejašev" novega tisočletja. Njegov opus je izjemen, tako da celo najbolj zvesti privrženci težko sledijo številnim izdajam, njegov specifični vokal pa je predmet občudovanja marsikaterega "emsija". Priljubljen je tudi med didžeji hiphopa, drum'n'bassa in jungla, kar se kaže tudi v pestri paleti predelav njegovih komadov. Nastopil je v ljubljanskem klubu InBox.

Homofob in/ali človekoljub?
Ima pa ta izvajalec - rodil se je v predani rastafarijanski družini, ki sledi veji Bobo Ashanti -, tudi temnejšo plat. Leta 2004 so Sizzli prepovedali vstop v Veliko Britanijo, saj je spadal v skupino izvajalcev reggaeja, ki jih je Scotland Yard preiskoval zaradi domnevnega spodbujanja k umoru v besedilih. Številne njegove pesmi vsebujejo homofobna besedila, saj so številni pripadniki rastafarijanskega gibanja strogi nasprotniki homoseksualnosti. Leta 2007 so odpovedali njegova koncerta v kanadskih Torontu in Montrealu. Kalonji se je kritikom odzval s pesmijo Nah Apologize.

Sizzla izstopa po jasno izraženih načelih in pogosto (pre)agresivnih besedilih, kar mu je povzročilo že nemalo težav, obtoževali so ga tudi rasne nestrpnosti. Po drugi strani pa je močan zagovornik mladine in izjemno spoštljiv do predstavnic nežnejšega spola, piše organizator koncerta. Mladim namenja tudi velik del zaslužka, saj je pred leti v revnem predelu Kingstona ustanovil komuno Judgement Yard, v kateri skrbi za mlade, jim odpira vrata v svet glasbe in jih odvrača od jamajške bede.

Omehčana besedila in glasba
Jamajčan je glasbeno pot začel sredi 90. let prejšnega stoletja, ko ga je po priporočilu Deana Fraserja pod okrilje vzel Phillip “Fatis” Burrell, lastnik založbe Xterminator. Leta '97 je izdal plošči “Praise Ye Jah” in “Black Woman & Child”, ki še danes veljata za bolj markantni plošči tistega obdobja. V istem letu so na singlih izšli tudi nesmrtni komadi “Like Mountain”, “Kings Of The Earth” in duet z Lucianom “Build a Better World”, ki so Sizzlo zasidrali na vrh svetovnih lestvic reggaeja. V tem času se je začelo tudi neutrudno izdajanje njegovih plošč, če jih omenimo le nekaj: “Be I strong”, “Good Ways” in “Bobo Ashanti” do leta 2000. In “Black History”, “Taking Over”, “Rastafari Teach I Everything”, “Blaze Up The Chalwa”, “Ghetto Revolution”, “Ain't Gonna See Us Fall”, “The Overstanding” pa vse do najnovejšega izdelka “Ghetto Youth-ology”, ki je bil skoraj v celoti posnet v Judgment Yard Studios na Jamajki, izšel pa je za angleško založbo Greensleeves Records. Na njem v nasprotju s prejšnjimi ploščami ne najdemo homofobnih besedil, ki so oteževala njegove turneje po svetu. Mehkejša pa niso le besedila. Glasbeno lahko ploščo uvrstimo v nežni roots, ki Sizzlo prikazuje v povsem drugi luči, kot smo ga bili vajeni do zdaj. V studiu in na turneji ga spremlja slovita zasedba Fire House Crew, s katero je Sizzla nastopil tudi v Ljubljani.

Pred njegovim koncertom so svoj set odrolali didžeji ekipe Roots In Session Sounds, prvič pa je v Ljubljani koncertiral tudi BRO (Mate Brodar, nekdanji član Da Phenomene) z zasedbo The Towel Steelaz.