Violino so policisti našli na domu vdove glasbenika Phillipa Johnsona. Totenberg, ki je sicer dočakal častitljivo starost 102 let, svoje violine vseeno ne bo več videl: umrl je leta 2012. Se je pa zato najdbe razveselila njegova hči, NPR-ova novinarka Nina Totenberg.

Na Poljskem rojeni Totenberg, čudežni otrok na violini, ki je leta 1938 emigriral v ZDA in nastopal z glavnimi ameriškimi simfoničnimi orkestri, je stradivarko kupil leta 1943. "Za mojega očeta je bila kraja neznanska izguba. Sam jo je opisoval kot izgubo glasbene partnerice, s katero sta ustvarjala 38 let."

Glavni osumljenec, ki ga nikoli niso zares preiskovali
Ves čas je sicer "gospod T", kot so ga klicali učenci, dalj časa sumil, da bi tat njegovega družinskega zaklada lahko bil Johnson - mlad mož, ki ga sicer ni opazil, a se spomni, da ga je v času kraje videl postavati okrog svojega kabineta. Še celo nekdanje Johnsonovo dekle je malo po kraji obiskalo profesorjevo družino in priznalo, da sumi mladega violinista. Toda policija ni nikoli odprla preiskave, ker naj dekletov sum ne bi bil dovolj dober razlog za nalog za preiskavo Johnsonovega stanovanja, je na svojem blogu še zapisala njegova hči.

Najdena zgolj po naključju
Tudi Johnsona, nadobudnega violinista, ki nikoli ni zares uspel v svojem poklicu, od leta 2011 ni več med živimi; že pri 58 letih je umrl za posledicami raka. Njegova nekdanja žena, ki je violino med praznjenjem pokojnikovega stanovanja v neoznačenem sefu našla šele štiri leta pozneje, je instrument junija pokazala goslarju in cenilcu Phillipu Injeianu, ki ji je v hipu potrdil, da gre za dragoceno stradivarko, ki so jo ukradli Romanu Totenbergu - vzorec v lesu je kot "prstni odtis", je komentiral, ki se ga ne da ponarediti. Violina je znana kot Amesova violina, po violinistu Georgeu Amesu, ki jo je imel v lasti v 19. stoletju. Stradivari jo je izdelal leta 1734, tri leta pred svojo smrtjo.

Ko je najditeljica izvedela za izvor svoje najdbe, ni nasprotovala temu, da se vrne pravemu lastniku. Injeian je odkritje prijavil oddelku za ukradene umetnine pri FBI-ju, ta pa je glasbilo v četrtek predal družini Totenberg v New Yorku.

Družina jo namerava prodati, a ne kar prvemu zbiratelju - zagotoviti hočejo, da bo ostala v rokah kakega violinskega virtuoza in da bo njen zvok lahko po toliko letih spet razveseljeval ljudi.

V rokah povprečnega violinista ne izrazi svoje veličine
"Zvok te violine je tako topel, tako bogat, neverjetno sladek in osupljivo jasen," je bil navdušen Bruno Price, trgovec z dragocenimi inštrumenti v New Yorku. "Prav to ravnovesje da glasbeniku neverjetno fleksibilnost in priložnost, da glasbeno doseže višave, ob katerih se občinstvu ustavi dih." Obenem pa je za to, da lahko igraš na stradivarko, potrebna primerna izobrazba. "Te violine je bilo neznanska škoda, ko je bila v rokah nekoga, ki je bil v najboljšem primeru povprečen".

Le 550 kosov je še na svetu
Violine, ki jih je v 17. stoletju izdelal priznani italijanski goslar Antonio Stradivari, so visoko cenjene predvsem zaradi svojega edinstvenega zvoka. Danes jih je ohranjenih le še približno 550. Samo kakih 20 je registriranih med ukradenimi dragocenostmi, saj je tako glasbilo zaradi njegove prepoznavnosti zelo težko prodati.

Kadar se Stradivarijeve violine pojavijo na dražbi, dosegajo vrtoglave vsote. Ena izmed njih je bila leta 2011 na dobrodelni dražbi za žrtve japonskega cunamija prodana za 11 milijonov evrov.