Banda, nocoj tu zbrana!, Ne me fukat, ne mi srat!, Ni prihodnosti za vas, če boste nosili džins kavbojke!, Kaj, hudiča, se dogaja!, A gremo v upor? Proti komu?! Pazi, pazi, glave grejo!, Ni več upanja! - to so le nekateri rohneči citati iz nagovorov in pesmi s prvega koncerta punka na Balkanu. Foto:
Banda, nocoj tu zbrana!, Ne me fukat, ne mi srat!, Ni prihodnosti za vas, če boste nosili džins kavbojke!, Kaj, hudiča, se dogaja!, A gremo v upor? Proti komu?! Pazi, pazi, glave grejo!, Ni več upanja! - to so le nekateri rohneči citati iz nagovorov in pesmi s prvega koncerta punka na Balkanu. Foto:
Pankrti, Nč se ne premakne
Na Balkanu so bili Pankrti detonator punkovskonovovalovskega plazu, iz katerega se je na prelomu sedemdesetih v osemdeseta leta usula najzanimivejša rockovska scena vzhodno od Velike Britanije.
Pankrti so se po 20 letih vrnili in brez težav napolnili Halo Tivoli. Foto: MMC RTV SLO

Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija sta izšla dvojna zgoščenka in koncertni DVD Nč se ne premakne, ki je, čeprav tega ni v naslovu, nekakšen "best of" in prihaja na petah odmevnega, razprodanega decembrskega koncerta v Hali Tivoli. Pankrti takrat niso zaznamovali le trideset let od svojega prvega koncerta, ampak so tudi dvignili čašo tridesetim letom od punkeksplozije, ki je temeljito stresla glasbeno in kulturno industrijo. Na odru se jim je pridružil "pankrt stare dobre šole" Ivan Kral, ki je bil sredi sedemdesetih let tudi tvorni član skupine Patti Smith.

Mašinerija še ni zarjavela
Prvi koncert Pankrtov je ulovil sto, dvesto ali tristo glav, trideset let pozneje pa so zbrali čez osem tisoč starih in mladih samo v Hali Tivoli. To ni bil prvi "povratniški" nastop Pankrtov po Zadnjem pogu, ki so ga odigrali decembra 1987 v prav tako nabiti hali. V dvajsetih letih, med 1987 in 2007, so se Pankrti nekajkrat zbrali ob posebnih priložnostih, po koncertu ob okroglem jubileju pa je bilo drugače.

Po Ljubljani so padle še ključne punkovske in novovalovske metropole rajnke scene, po njih so se podali še naprej, na manjše koncerte. Vrnili so se k izvoru rokenrola, ki se vedno porodi in je še vedno najbolj žlahten v manjših, stisnjenih prostorih. Spet so si privoščili hedonizem, svobodo in individualizem ali drugače povedano: seks, droge in rokenrol.

"Bonus" poslastici
Na DVD-ju boste torej našli lanski koncert, na drugem ploščku pa poleg vseh antologijskih himen Pankrtov (Osmi dan, Metka, Za železno zaveso, Bandiera Rossa, Počitnice na morju, Anarhist, Totalna revolucija, Tovar'ši jest vam ne verjamem itd.) še dve "bonusskladbi": Zekapank, ki je bila prvič studijsko posneta šele letos, in Zadnjo ljubezensko pesem.

Socializem ali kapitalizem: Upor je nujen
Če so se Pankrti na začetku še uporniško drli: "Če hočeš živet, se moraš upret, če nočeš umret, se moraš upret!", so prehiteli procese demokratizacije Slovenije in spremenili svoj odnos do popolnega sistema: "V njem boš živel, če hočeš, v njem boš umrl, če nočeš." S tem refrenom iz pesmi Sistem svobode so "zakoličili" nadčasovno vrednost svojih pesmi, sporočilnosti in razmišljanja. Socializem ali kapitalizem, samoupravljanje ali potrošništvo, federacija ali unija, beli, črni ali rdeči, naši ali vaši - etatizem, totalitarizem, gospodar in umazane igre vsakega sistema so bile in ostajajo tarče Pankrtov.