Oktobra 2007 praznuje legendarna slovenska glasbena skupina Pankrti 30–letnico ustanovitve. Ko so zarohneli ojačevalci na moščanski gimnaziji in je pevec Peter Lovšin alias Perči Gnus zarjul: "Banda! Nobenega kurca nočem tle!", je bilo jasno, da se je v Sloveniji pojavila skupina, ki radikalno prekinja dotedanjo rockovsko prakso. Spomin na tiste čase lahko obujate v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer je na ogled fotoretrospektiva Pankrti, 30 let – N'č se ne premakne.

Prva punk skupina za železno zaveso
"Pri Pankrtih je bilo le malo stvari načrtovanih. Ko smo organizirali koncert na moščanski gimanaziji, smo bili prepričani, da bo prvi in zadnji, da nas bo oblast prepovedala. Izkazalo pa se je, da smo avtoritarnost oblasti precenjevali. Zato raje nismo ničesar načrtovali, ampak smo improvizirali, si izmišljevali sproti, glede na trenutno situacijo," je v pogovoru za STA povedal Gregor Tomc, nekdaj pisec besedil in menedžer skupine.

Kmalu za nastankom Pankrtov je po Jugoslaviji (v Beogradu, Zagrebu, Puli in drugod) vzniknila nova scena, ki so jo poleg glasbenih skupin definirali pojav novih koncertnih prizorišč, klubov, medijev in stila oblačenja. Del fotografskega in dokumentarnega gradiva na razstavi ilustrira tudi ta širši kontekst.

Nova estetika
Gre za skupino, katere pomen daleč presega zgolj glasbeno dimenzijo; Pankrti so pustili neizbrisen pečat med množicami mladih v nekdanji Jugoslaviji, v veliki meri pa so vplivali tudi na "slovensko pomlad". Pankrti niso bili le začetniki punk gibanja v bivši državi, ob tem pa ne kaže spregledati njihove sočasnosti z dogajanjem v Angliji, ki so mu tako zgodaj sledili le redki v Evropi.

Kdo je dovolj zgodaj zaslutil spremembo?
Jedro razstave, ki jo je pripravila galerija Photon, predstavlja izbor fotografskega gradiva, predvsem iz opusov Vojka Flegarja, Janeza Bogataja in Toneta Stojka. S fotografijami na razstavi sodelujejo še Siniša Lopojda, Tomaž Skale, Božidar Dolenc, Dragan Arrigler, Slobodan Milojković, Željko Jelenski in drugi. Zlasti iz začetka delovanja skupine ni ohranjenega veliko gradiva, saj večine tedaj uveljavljenih fotografov progresivna rockovska scena ni zanimala. Seveda takrat vsaj pri nas še ni bilo specialistov za ta podžanr dokumentarne fotografije; duha začetnega panka je najbolje ujel amaterski fotograf Vojko Flegar.

Na razstavi je moč videti tudi določen nabor dokumentacije in predmetov, ki so jih prispevali člani skupine (Peter Lovšin, Bogo Pretnar in Grega Tomc). Razstavo spremlja katalog, za katerega so tekste prispevali glasbeni kritik in sopotnik Branko Kostelnik (Zagreb), član skupine in priznani sociolog dr. Grega Tomc ter uveljavljen kritik mlajše generacije Igor Bašin. V Muzeju novejše zgodovine pa bo v času razstave potekal program projekcij filmskega in videogradiva ter vodstva.

Dnevna doza "revolucije" na Valu 202
Val 202 vsak delovni dan tega tedna ob 17.00 predvaja punk-o-mentarec o 30 letih Pankrtov, ki so si ga zamislili Igor Bašin, Igor Vidmar in Andrej Karoli, vodi pa ga Jure Longyka.

Danes bo na vrsti analiza drugega albuma Pankrtov Državni ljubimci in razkroj slovenske punkovske scene (naci punk afera, ortodoksni punkerji v primerjavi s Pankrti) in takratni pogledi na prihodnost punka. V zadnjem delu dokumentarca, v petek, bomo preverili, kaj je s punkom danes, vrnili se bomo tudi k temi "ponovno zbrani" oziroma Smo se za to borili?!.