Kot mimoidočim pove letnica, zapisana na stavbi, v kateri domuje Slovenska filharmonija, je bila njena predhodnica ustanovljena leta 1701. Šlo je za združenje plemičev in vrhnjega meščanstva, poimenovano Academia Philharmonicorum labacensis. In tako se lahko v Ljubljani pohvalijo s prvo takšno ustanovo v srednjeevropskem prostoru, zunaj romansko- anglosaškega področja.

Vse, ki so v njej delovali, je vzpodbujala in vodila ljubezen do glasbe in zanimanje zanjo, pa tudi takratne družbene norme, po katerih naj bi se z glasbo ukvarjal vsakdo, kdor je hotel veljati za izobraženega in kultiviranega. V oddaji, ki jo je režiral Jan Zakonjšek, nastala pa je po zamisli urednice Danice Dolinar, je tri stoletja dolga zgodba stkana iz dragocenih arhivskih posnetkov, pripovedi strokovnjakov muzikologov (Ivan Klemenčič, Primož Kuret, Borut Loparnik, Mojca Menart) in nekaterih glasbenih umetnikov, ki so sodelovali ali še sodelujejo s Slovensko filharmonijo.

Leto, ko praznujejo filharmoniki stoletnico
Po letu 1701 je naslednja pomembna letnica v zgodovini filharmonije 1794, ko je bila ustanovljena Filharmonična družba, z letom 1908 pa je po dogovoru z Glasbeno matico začela delovati Slovenska filharmonija. Tako Slovenska filharmonija letos praznuje svojo stoletnico.

Pri Glasbeni matici so nato septembra 1919 ustanovili Orkestralno društvo, ljubiteljski godalni orkester, ki je nastopal samostojno ali skupaj s člani opernega in vojaškega, pozneje tudi radijskega orkestra ter s študenti v simfonični zasedbi. Leta 1934 pa so ustanovili Ljubljansko filharmonijo iz članov ljubljanske Opere in Orkestralnega društva, ki je do druge vojne organizirala dva redna koncerta v sezoni. Med drugo svetovno vojno je delo filharmonije zamrlo, dokler niso 30. decembra 1947 na pobudo Kozine dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba izdali sklep o ustanovitvi Slovenske filharmonije, ki deluje še danes.

M. K.