Nizu že nekaj časa trajajočih protestnih akcij podnebnih aktivistov se je pridružilo še današnje popacanje vhoda v znamenito milansko operno hišo Scala. Aktivisti skupine Zadnja generacija so akcijo izvedli zgodaj zjutraj pred večernim odprtjem nove sezone. V Scali je namreč za drevi načrtovano odprtje nove sezone z opero Boris Godunov ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. Odprtja naj bi se udeležila italijanska premierka in predsednik, Giorgia Meloni in Sergio Mattarella, ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Skupina Ultima Generazione (Zadnja generacija) je sporočila, da je v približno polurni akciji sodelovalo pet njenih članov. Na fotografijah so vidni z modro, rumeno in rožnato barvo zamazani stebri ob vhodu v gledališče ter dva aktivista, ki držita plakat z napisom Brez plina in premoga. "Odločili smo se, da Scalo premažemo z barvo in s tem pozovemo politike, ki bodo nocoj spremljali predstavo, naj potegnejo glavo iz peska in se zavzamejo za rešitev človeštva," so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zapisali v izjavi.

Policija je hitro prišla na prizorišče, barve pa so bile razpršene tudi po pločniku, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Po pisanju DPA-ja so odpeljali enega od sodelujočih aktivistov, ekipa čistilcev iz operne hiše pa je takoj začela odstranjevati barvo.

Sorodna novica Nemški kulturniki kritični do podnebnih aktivistov zaradi (zlo)rabe umetnosti

Gibanje Letzte Generation je sicer bilo ustanovljeno septembra lani v Berlinu, danes pa Ultima Generazione deluje tudi v Milanu in Rimu ter se vztrajno širi še v preostala mesta osrednje in severne Italije. Znano je po svojih protestih pred svetovno znanimi umetninami, pri čemer svoje akcije podpre z videoposnetki objavi na družbenih omrežjih, s čimer pritegne precejšnjo pozornost.

Pripadniki gibanja od italijanske vlade zahtevajo, naj nemudoma ustavi vnovičen zagon opuščenih premogovnikov in prekliče iskanje lokacij za črpanje zemeljskega plina. Pozivajo tudi k povečanju pridobivanja sončne in vetrne energije za najmanj 20 gigavatov. Po njihovem mnenju bi lahko tako omogočili delo številnim zaposlenim v fosilni industriji. Gre za delavce, ki bi, če se italijanska vlada odloči za alternativnejše oblike pridobivanja električne energije, ostali brez zaposlitve.

Pot opere Boris Godunov, ki temelji na drami A. S. Puškina, na oder te milanske operne hiše že prej ni šla brez pretresov. Proti uprizoritvi so v preteklem mesecu protestirali ukrajinski predstavniki v Italiji, ki vztrajajo, da izpostavljanje ruske kulture med invazijo v Ukrajini pošilja napačno sporočilo. Predstavnik ukrajinskega generalnega konzula v Milanu Andrij Kartiš je za Associated Press takrat dejal, da je bila izbira tega opernega dela v Ukrajini "ocenjena negativno".

Sorodna novica Scala trdno za svojo odločitvijo: ruska opera Boris Godunov ne pomeni propagande za Putina

A je generalni direktor operne hiše Dominique Meyer po pisanju AP-ja sporočil: "Z določenega vidika razumem, saj so Ukrajinci prizadeti, vsaka družina ima nekaj mrtvih, uničene domove. Razumem ta odnos, vendar se z njim ne morem strinjati, saj moramo narediti konkretne stvari za ukrajinsko ljudstvo." Dodal je še, da "v tej produkciji ni nič, kar bi bilo v nasprotju z Ukrajino".

Ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski je napisal tudi libreto po istoimenski Puškinovi drami. Skozi delo sledimo zgodbi ruskega vladarja iz 16. stoletja, ki se na prestol povzpne z umorom prestolonaslednika. Ta zločin je povod za duševne muke, obenem pa tudi moralno opravičilo za končni propad carja Godunova. Opera je krstno uprizoritev doživela leta 1874 v Peterburgu.