Pianist je prvi dobitnik nagrade Čajkovskega, sredi hladne vojne so mu jo v Moskvi podelili leta 1958. Pred tremi leti ga je ameriški predsednik Barack Obama nagradil z Narodno medaljo za umetnost.
Kot Harvey Lavan Cliburn jr. se je rodil leta 1934 v Shreveportu v Louisiani in se komaj pri treh letih začel učiti igranja na klavir. Pri 17. letih se je vpisal na šolo Juilliard v New Yorku. Mednarodno slavo je dosegel prav po prevzemu priznanja Čajkovskega v Moskvi, ko mu je bilo le 23 let. Po besedah njegove publicistke Mary Lou Falcone je bil prav on glasbeni simbol miru v času hladne vojne. V petdesetih letih sta ga sprejela tako Eisenhower kot Hruščov. "Bil je mednarodna legenda," je še dejala Falconejeva.
Univerzalno sporočilo glasbe
Nastopal je za vse ameriške predsednike od Harryja Trumana naprej, že George W. Bush mu je leta 2003 podelili najvišje ameriško civilno priznanje - predsedniško medaljo svobode. Leto kasneje mu je ruski predsednik Vladimir Putin podelil red prijateljstva. "Gospod Cliburn je presegel politične meje z univerzalnim sporočilom čudovite glasbe," pa je ob podelitev nagrade leta 2010 dejal predsednik Obama.

Leta 1978 se je Cliburn izčrpan umaknil iz odra. V naslednjih dveh desetletjih občasno še nastopal, med drugim v Beli hiši na srečanju Reagana in Gorbačova.
Leta 1962 je ustanovil Mednarodno tekmovanje Van Cliburn, na katerem predstavijo najboljše pianiste sveta. 13. izdaja je leta 2009 pisala zgodovino, ko sta zlati medalji osvojila slepi pianist iz Japonske Nobuyuki Tsujii in najstnik iz Kitajske Haochen Zhang, prva azijska predstavnika na zmagovalnih stopničkah.
Cliburn, ki so mu diagnozo postavili avgusta leta 2012, se je zadnjič v javnosti pojavil septembra lani ob 50-letnici po njem imenovanega prestižnega tekmovanja pianistov, kjer so ga pozdravili s stoječimi ovacijami.