Wolfgang Rihm (13. marec 1952–27. julij 2024). Foto: EPA
Wolfgang Rihm (13. marec 1952–27. julij 2024). Foto: EPA

Žena Wolfganga Rihma je potrdila, da se je poslovil v soboto, 27. julija, v Ettlingenu pri Karlsruheju. Po poročanju nemških medijev je umrl za posledicami raka, za katerim je zbolel pred štirimi leti.

Skladateljeve stvaritve so zazvenele tudi pri nas
Wolfgang Rihm je za sabo pustil več kot 500 del, vključno z operami in velikimi orkestralnimi deli, komorno glasbo, glasbo za gledališča in vokalnimi deli. Med njegove najpomembnejše stvaritve se uvrščajo opere Die Eroberung von Mexico, Die Hamletmaschine, Jakob Lenz, Dionysos, Proserpina in Das Gehege ter dela iz njegovega orkestrskega repertoarja. Njegova dela je bilo mogoče slišati tudi na slovenskih odrih.

V Karlsruheju v Nemčiji leta 1952 rojeni Wolfgang Rihm je začel skladati že pri 11 letih in je temu poslanstvu ostal zapisan vse do smrti. Kompozicijo je študiral na Univerzi za glasbo v rodnem mestu pri Eugenu Wernerju Velteju, kjer se je intenzivno ukvarjal z glasbo Arnolda Schönberga in Antona Weberna. Sledil je odhod v Köln na študij pri Karlheinzu Stockhausnu. Rihm je leta 1985 nasledil svojega nekdanjega učitelja Velteja na mestu profesorja kompozicije, med njegovimi učenci pa je bil najvidnejši slovenski sodobni skladatelj Vito Žuraj.

Rihm je velik preboj doživel leta 1974 na festivalu Donaueschinger Musiktage na jugu Nemčije s premiero orkestralne skladbe Morphonie.

Kulturnopolitično angažirani ustvarjalec
Wolfgang Rihm je bil znan tudi po svoji kulturnopolitični angažiranosti. Bil je član izvršnega odbora Združenja nemških skladateljev, Nemškega glasbenega sveta, član upravnega odbora Fundacije Heinricha Strobla in član nadzornega sveta nemške organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic (GEMA). Kot umetniški vodja akademije je do nedavnega sodeloval pri načrtovanju festivala v Luzernu v Švici.

Med lovorikami tudi več državnih odlikovanj
Skladatelj je skozi leta prejel številne lovorike. Med drugim je leta 2003 prejel glasbeno nagrado Ernst von Siemens, ki velja za eno od najuglednejših glasbenih nagrad in jo pogosto označujejo kot Nobelovo nagrado za glasbo. Štiri leta pred tem je prejel Bachovo nagrado mesta Hamburg, leta 1998 nagrado Jacoba Burckhardta Fundacije Johanna Wolfganga von Goetheja in leta 1981 Beethovnovo nagrado mesta Bonn.

Leta 1989 so mu tudi podelili red za zasluge Zvezne republike Nemčije in leta 2001 častnik reda umetnosti in književnosti francoskega ministrstva za kulturo. Med drugim so mu leta 2014 podelili tudi veliki križ za zasluge z zvezdo in pasom Zvezne republike Nemčije. "Izgubili smo resnično institucijo v glasbenem svetu. Njegova dela bodo ostala," je v poklon skladatelju zapisala nemška ministrica za kulturo Claudia Roth (Zeleni), poroča nemška tiskovna agencija DPA.