Letošnje festivalsko dogajanje bo odprla prav nova produkcija Letečega Holandca v režiji Dmitrija Černjakova in pod dirigentsko taktirko Oksane Liniv.

Partitura bo po navedbah muzeja na ogled v trezorju v kleti vile Wahnfried v Bayreuthu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V grobnici na vrtu te vile so leta 1883 pokopali Wagnerja.

Ladja duhov, ki večno jadra in nikoli ne more pristati
Leteči Holandec, ki je pri nas znan tudi kot Večni mornar, je Wagnerjeva četrta dokončana opera. Skladatelj, ki je napisal tudi libreto, jo je sam na naslovni strani opisal kot romantično opero. Kot še navajajo v muzeju, ni znano, kdaj in kje je skladatelj prvič prišel v stik z legendo o ladji duhov, ki večno jadra in nikoli ne more pristati. Wagner se je v operi vsebinsko naslonil na nemškega romantika Heinricha Heineja (1797–1856).

Prvi osnutek libreta v francoščini
Skladatelj je delo prvotno želel napisati za pariško opero, zato je prvi osnutek libreta, ustvarjen maja 1840, v francoskem jeziku. Leteči Holandec za opero Tannhäuser iz leta 1845 je delo, ki ga je Wagner najpogosteje predeloval, še navaja DPA.

Leta 1813 v Leipzigu rojeni Richard Wagner je poleg že omenjenih znan po delih Tristan in Izolda, Mojstri pevci Nürnberški in Nibelungov prstan, ki ga tvorijo glasbene drame Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov.

Monumentalno operno stvaritev Nibelungov prstan je ustvarjal kar 26 let. Z Renskim zlatom pa je opustil konvencionalno obliko opere, ki je bila dotlej sestavljena iz arij, ansamblov in zborov. Umrl je zaradi srčnega napada leta 1883 v Benetkah, vendar je pokopan v Bayreuthu.