Poleg orkestra Slovenske filharmonije bodo v Cankarjevem domu nastopili še zbor Slovenske filharmonije, komorna zbora Ave in Megaron ter mladinski zbor Glasbene matice Ljubljana. V nosilnih vlogah nastopajo ameriški tenorist Charles Workman, francoska mezzosopranistka Sophie Kock, kanadski basbaritonist John Relyea in britanski basbaritonist Ashley Riches.
Dirigenta Charlesa Dutoita občinstvo Ljubljana festivala dobro pozna, saj gostuje na njem četrtič.

Za zbor Slovenske filharmonije pa bo prvič, da bo izvedel Faustovo pogubljenje. Delo je bilo v Ljubljani izvedeno leta 1930 v Unionski dvorani.

Berliozovo Faustovo pogubljenje je nastalo na podlagi Fausta Johanna Wolfganga von Goetheja. Goethejeva zgodba o Faustu in Berliozova uglasbitev pripovedujeta, kako služabnik princa teme Mefisto sklene pakt s Faustom v zameno za njegovo dušo.

Berlioz (1803–1869) je odkril Goethejevega Fausta v prevodu Gerarda de Nervala iz leta 1828. V svojih spominih je zapisal, da je bil "eden najimenitnejših dogodkov v njegovem življenju globok vtis, ki ga je Goethejev Faust naredil nanj". "Vdal sem se skušnjavi, da jih uglasbim. Svojo partituro sem sestavil z lahkoto, kakršno sem v drugih delih izkusil zelo redko," je zapisal.

Po slabem sprejemu je Berlioz skladbo spremenil v glasbeno-dramsko delo, ki prestopa meje med simfonično in operno glasbo. Prvotnih osem prizorov je strukturiral v štiri dele, od katerih se vsak del začne z upanjem in konča z razočaranjem. Vendar kljub začetnemu neuspehu se je Faustovo pogubljenje zapisalo med najbolj priljubljena Berliozova dela konec 19. stoletja.