O njih smo se pogovarjali s prof. Antonom Balohom, ki bo v Kopru, na sobotni osrednji prireditvi ob 65. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, dirigiral 160 pevkam in pevcem združenih zborov Primorske.

Besedilo leta 1944, glasba 1967
Glede nastanka skladbe Vstajenje Primorske se skorajda od vsega začetka pojavljajo različne informacije, mnoge so tudi netočne. O avtorju besedila ni dvoma, pravi Baloh: "Napisal jo je Lev Svetek Zorin že v času vojne, po kapitulaciji Italije. Tekst je nastal leta 1944, ko se je nekje nad Vipavsko dolino zazrl proti morju, ki ga je navdihnilo. To pesem, poezijo, je prebral svojim tovarišem in celo ploskali so mu, zato je takoj vedel, da ima močno sporočilnost in da vzbuja čustva."

Glede uglasbitve pa obstajajo določena razhajanja. Nekateri menijo, da je melodija nastala še pred koncem druge svetovne vojne, a Baloh to informacijo zavrača. Pesem, kot jo poznamo danes, je dobila končno obliko zelo pozno, pravi: "Šele leta 1967. Naročili so jo v Novi Gorici, da bi počastili praznik priključitve Primorske k matični domovini. Skladbo je napisal Rado Simoniti, v tesnem sodelovanju s Claudijem Coloinijem. Tistega leta je bila tudi prvič zapeta."

Simbol upora z religioznimi odlomki
Naslednja prelomnica, ki je zaznamovala to skladbo in jo ponesla vse do statusa himne, pa je bila slovesnost ob obletnici priključitve v Komnu, 10 let kasneje. "Prepričan sem, da je prav takrat Vstajenje Primorske postala nekakšna neuradna himna ljudstva. To je bilo čutiti. To je ljudska himna, ki te vsakič neverjetno presune." Čeprav je skladba nekakšen simbol upora, pa je nekaj njenih odlomkov, zanimivo, religiozne narave: "Nekaj odlomkov melodije, sploh v glavnem refrenu, je povzetih po neki religiozni skladbi, ki govori o Mariji."

Skladba je sestavljena iz treh delov. Sporočilnost besedila se kaže tudi v tempu petja, še pojasnjuje Baloh: "Prvi del je počasen, turoben, opisuje obup, ponižanje. Drugi del je živahnejši, borbeni, zaznamuje upor. Tretji del pa predstavlja glorijo Primorski, poklon Primorcem in njihovemu trudu, boju. In prav slednji v sebi skriva še eno posebnost. Deloma je povzet po skladbi Bazovica, ki jo je napisal Fran Venturini še pred vojno in je bila nekakšna napoved druge svetovne vojne."

Vstajenje Primorske poznamo v številnih različicah. Nekateri zbori so ob izvedbi dodali svoje elemente, na primer, recitacije, inštrumente, nekateri so prilagodili tudi tempo. Toda to skladbi ne vzame njene močne sporočilnosti. Še močnejši naboj dobi, ko se pevcem na odru pridruži občinstvo: "Ko dirigiram to pesem, se ob drugi ponovitvi refrena rad obrnem proti publiki. Pevci tako nimajo več zborovodje, vsi postanemo eno. V čustvih, z mislimi in v petju se popolnoma zlijemo. Videl sem že visoke politične može, ki niso Primorci, ljudi, ki so bili na proslavah v prvih vrstah in so z nami peli. Ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo."

Mateja Markončič, Radio Koper