Wagner sodi med najpomembnejše inovatorje resne glasbe 19. stoletja. Foto:
Wagner sodi med najpomembnejše inovatorje resne glasbe 19. stoletja. Foto:
Parsifal, festival v Bayreuthu
Letošnji festival ponuja uprizoritev sedmih Wagnerjevih del. Foto: EPA
Valkira, festival v Bayreuthu
Valkira je ena izmed glasbenih dram, ki sestavljajo tetralogijo Nibelunški prstan. Foto: EPA

Med 25. julijem in 28. avgustom je nemški Bayreuth ponovno gostitelj Wagnerjevega festivala, ki je posvečen spominu na skladatelja Richarda Wagnerja. Na letošnji operno-gledališki oder je bila prva postavljena opera Leteči Holandec, ki velja za prvo resno delo silovitega skladatelja iz 19. stoletja. Pod režisersko taktirko Nemca Marca Albrechta je bila tokrat predstavljena že četrto leto zapored. Opera iz leta 1841 je bila prvič uprizorjena dve leti po svojem nastanku v Dresdnu, v Bayreuthu pa je odrske luči ugledala leta 1901.

Letečemu Holandcu bo sledilo delo Tristan in Izolda, ki je bilo v Bayreuthu premierno uprizorjeno lani pod vodstvom režiserja Christopha Marthalerja. Glasbeni drami, ki je nastala med letoma 1857 in 1859, bo letos dirigiral Peter Schneider. Na repertoar so letos uvrstili tudi opero Parsifal, ki sodi med zadnja Wagnerjeva dela. Premierno je bila na odrih operne hiše Festspielehaus, ki jo je dal postaviti bavarski kralj Ludvik II., velik privrženec skladatelja, uprizorjena že leta 1882. Letos bo glasbeno vodstvo nad njo prevzel Adam Fischer.

Nibelunški prstan v novi različici
Posebno novost pa letos predstavlja tetralogija Nibelunški prstan, ki jo sestavljajo glasbene drame Rensko zlato, Valkira, Siegrfied in Somrak bogov in bo uprizorjena v novi različici. Sprva je bilo mišljeno, da bo režijo prevzel danski filmski režiser Lars von Trier, ki pa je sodelovanje odpovedal. Namesto njega bo za izvedbo 16-urne tetralogije poskrbel nemški gledališki režiser in pisatelj Tankred Dorst.

Festival na pobudo Wagnerja
Idejo za omenjeni festival je predlagal že Wagner sam, prvič pa je bila izvedena leta 1876, ko so uprizorili njegov Nibelunški prstan, ki je po delih nastajal med letoma 1848 in 1874. Skladatelj velja za enega najpomembnejših inovatorjev resne glasbe v 19. stoletju. Značilnost njegovih oper, ki jih je Wagner imenoval glasbene drame, je sinteza dramskega dogajanja in glasbe, kar pomeni, da vsebujejo delitev na prizore, vodilni motiv, povečana pa je tudi vloga orkestra. Za vse svoje glasbene drame je librete napisal sam.