Unesco je namreč 30. april določil za mednarodni dan džeza. Henri Matisse je nekoč ta žanr glasbe označil za "ritem in smisel", je besede francoskega umetnika v letošnji poslanici povzela Bokova. Po njenih besedah džez predstavlja glasbo v njeni največji ustvarjalnosti in svobodi.

Unesco je mednarodni dan džeza, ki poteka pod vodstvom Bokove in pobudnika, legendarnega džezovskega pianista in skladatelja Herbieja Hancocka, določil na generalni skupščini leta 2011. Leta 2012 ga je na svoj koledar dodala še Generalna skupščina Združenih narodov.

Zgodovina džeza je zgodba o moči glasbe
Džez, kot je zapisala Bokova, odlikuje tudi njegova raznolikost, saj se pojavlja v nešteto različicah, vsak slog pa osvetljuje pestro paleto lokalnih, nacionalnih in regionalnih vplivov. Ob tem dodaja, da lahko džez razumemo tudi kot pogum, da se v duhu solidarnosti postavimo za svobodo. Po njenem mnenju je prav ta glasba v času stalnih sprememb in nepredvidljivosti še bolj potrebna kot kadar koli prej.

Sicer pa se na mednarodni dan džeza ob poustvarjanju džeza ter raziskovanju njegovih korenin, prihodnosti in vpliva po vsem svetu združujejo skupnosti, šole, umetniki, zgodovinarji, akademiki in glasbeni navdušenci. Vsem ljudem, še posebno mladim, Bokova nalaga, da negujejo svobodo in dialog ter da vzpostavljajo nove mostove spoštovanja in medsebojnega razumevanja, s čimer ustvarjajo večjo strpnost in sodelovanje.

Letos vrhunec v Parizu
Na današnji dan po vsem svetu pripravljajo koncerte in druge dogodke. Letošnji vrhunec praznovanja bo v Parizu; na več kot 20 prizoriščih se bo zvrstilo 70 dogodkov, od delavnic, predavanj, pogovorov do filmskih projekcij in koncertov. V Sloveniji bosta danes potekala dva džezovska dogodka, in sicer v Krškem in Tolminu.