Duet Silence bo v ponedeljek v Cankarjevem domu vnovič nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, pianistom Igorjem Vićentićem in dirigentom Tomislavom Fačinijem. Predstavili bodo orkestrirane različice skladb z albuma Musical Accompaniment for the End of the World (Glasbena spremljava za konec sveta) iz leta 2012 in izbor starejših, posebej za ta dogodek prirejenih del.

Če sta na dosedanjih koncertih iz tega cikla po navadi v drugem delu večera posegala po skladbah The True Nature of Happiness (iz Pandurjeve predstave Barocco), Silverbloom, P.S. in I Love You, napovedujeta, da nas v ponedeljek čakajo nekatera presenečenja. Večer sta Silence postapokaliptično krstila za Prvo srečanje preživelih po koncu sveta in ob tem pomenljivo pripisala: Koncertni dogodek za vse, ki so veseli, da so odnesli celo glavo, kakor tudi za tiste, ki se ob trenutnih razmerah ne morejo znebiti občutka, da je bilo preživetje precej nepremišljena poteza.

Kako se Silence, ki po navadi težita k manjšim, intimnejšim prostorom, torej spopadata z eksponentno rastjo svoje priljubljenosti? "Pred izidom zadnjega albuma sva načrtovala peščico koncertov za zelo omejeno število ljudi," pojasni vokalist Boris Benko, ki smo ga obiskali na eni izmed vaj v studiu 26 Radia Slovenija. "V mislih sva imela intimne nastope v dnevnih sobah zasebnih stanovanj, koncerte v observatorijih, kjer bi ljudje leže opazovali zvezde in poslušali glasbo ... Žal so nama organizatorji koncertov razložili, da je to vse lepo in prav, da pa se morava nujno spustiti na realna tla. In tako sva se znašla v Gallusovi, najbolj surrealnih realnih tleh, na katera sva se doslej spustila. Uspeh je velik šaljivec; najraje se prikaže takrat, ko vaši načrti padejo v vodo."

"S 60 glasbeniki na odru je morda še lažje ustvariti intimo"
Glasbena spremljava za konec sveta je že v svojem naslovu nosila svojo "specifikacijo": pesmi za dva klavirja, "obzirni" sintetizator in glas. Kako se torej doživetje albuma spremeni, ko v to enačbo dodaš še simfonični orkester? Pomeni to do neke mere odpoved popolnemu nadzoru nad zvokom? "Heh, težko se je odpovedati nečemu, česar nikoli nisi imel. Doživetje albuma se z vključitvijo orkestra vsekakor spremeni, kljub temu pa osnovne karakteristike skladb ostajajo nespremenjene. Sliši se paradoksalno, toda s šestdesetimi glasbeniki na odru je morda še lažje ustvariti intimno vzdušje, ki je značilno za album."

Tudi po "koncu sveta" obstaja prihodnost
Na vprašanje, ali bo na novi neantologijski, "negledališki" album Silence treba čakati še prihodnjih osem let, kolikor je minilo od albuma medOVain, Tribute To a Ghost in Musical Accompaniment for the End of the World, Benko odgovarja enigmatično, a vseeno tako, da nam še ni treba izgubljati upanja: "Najina ustvarjalnost že nekaj časa grobo posega v najino ležernost, zato ji, če ne zamerite, raje ne bi dajala potuhe in jo podžigala z debatiranjem, kaj načrtuje."

V spodnji galeriji lahko prisluhnete skladbam Sing, Pioneers of Nothing in Silkskin (vse tri so z novega albuma) ter si ogledate fotoutrinke s četrtkove vaje na Radiu Slovenija.

Ana Jurc; foto: Jani Ugrin