Devet let so se po klaviaturah praktično dnevno sprehajali prsti tega slavnega skladatelja. Kupil ga je leta 1782 od najslavnejšega dunajskega izdelovalca klavirjev Antona Walterja, na njem pa je v stanovanju na dunajski Domgasse zapisal note za več kot 50 del za klavir. Veliko stanovanje v bližini Štefanove katedrale, kjer se je Mozart poročil s svojo Constanzo, je danes spremenjeno v Mozartov muzej. Med bivanjem 'pod Štefanovim zvonikom' je je bil Mozart na vrhuncu svoje kariere. Konec osemdesetih let 18. stoletja je bil njegov položaj povsem drugačen. Obubožal je, saj si njegovi meceni po finančnem bremenu vojne s Turčijo takšnega podpiranja glasbe niso več mogli privoščiti. Skladatelj je bil prisiljen zapustiti mesto in klavir je odšel z njim.
Skrbni varuhi dragocenega glasbila
Po njegovi smrti ga je Constanza podarila starejšemu sinu, Carlu Thomasu, ta pa ga je ob stoletnici Mozartovega rojstva doniral tedanjemu Katedralnemu glasbenemu društvu in Mozarteumu. Danes je klavir razstavljen v Mozartovi družinski hiši v Salzburgu, kjer so se mu po besedah direktorja Mozarteuma stežka odpovedali. "Če ne bi vedeli, da je v dobrih rokah, tega ne bi pustili."
Klavir, t. i. fortepiano, je precej manjših dimenzij kot današnji koncertni klavirji in tehta komaj 85 kilogramov ter meri 1 krat 2,23 metra. Že od leta 1975 za klavir, katerega zvok je v primerjavi z današnjimi bolj svež, skrbi restavrator Josef Meingast. Zatrjuje, da prekaša vse ohranjene sodobne klavirje. V muzeju si prizadevajo ohranjati vse eksponate v kar se da avtentični podobi, zato se je restavrator precej namučil z menjanjem strun iz leta 1973.
Eden izmed srečnežev, ki bodo imeli čast zaigrati na klavirju, je ruski pianist Alexander Melnikov, ki bo nastopil 7. novembra. "Čustveno doživetje ob takšni izkušnji je neverjetno. Vsekakor je največji dan v glasbenikovem življenju," pravi.