Leto 2015 je za Laibach v znamenju praznovanja 35. obletnice delovanja. In seveda postavljanja novih mejnikov - manjših ali večjih. Za turnejo po Severni Ameriki so med drugim zbirali tudi sredstva na platformi Indiegogo. Tam so zbrali malo več kot 47.000 evrov. "Na ta način lahko tudi precej eksaktno preverjamo tudi dejansko podporo, ki jo ima Laibach v svetu, obenem pa gre pri takšnih akcijah tudi za zelo kakovostne promocijske dejavnosti," je za MMC dejal član zasedbe Ivan Novak.

Zdaj je pred njimi nastop v Severni Koreji - a še pred njim se bodo ustavili v rojstnem mestu, kjer bodo 4. julija (na dan, ko Američani praznujejo svoj dan neodvisnosti) praznovali novo obletnico. In v Delavskem domu bodo predstavili tudi del programa, ki ga pripravljajo za Severno Korejo. Med drugim ga bodo sestavljale Laibachove predelave znamenitih skladb iz muzikala Moje pesmi, moje sanje. Gre predvsem za skladbe The Sound of Music, Do-Re-Mi, Climb Every Mountain in Edelweiss. Poleg njih bo skupina predstavila še interpretacije izbranih korejskih skladb in himn.

Več o prihajajočem gostovanju v Severni Koreji in skupini pa si lahko preberete spodaj.

Leta 1984 ste v intervjuju z Juretom Pengovom izjavili, da je umetnost vzvišeno poslanstvo. In kot takšno zavezuje k fanatizmu. Kako se je odnos do fanatizma spreminjal v teh 35 letih?
Še bolj smo fanatični, sicer ne bi preživeli, oziroma se s tem, kar počnemo, ne bi več ukvarjali. Pravzaprav nas samo fanatizem še drži pokonci.

Kako ste zadovoljni z izkupičkom na Indiegogo - ne samo v smislu zbiranja denarja, ampak z vidika krepitve skupnosti in podpore skupine?
Zelo smo zadovoljni in bomo podobne akcije ponavljali tudi v prihodnje, ker se dejansko lotevamo precej projektov, ki nimajo pozitivne finančne konstrukcije. Eden takšnih je tudi gostovanje v Severni Koreji. Na ta način lahko tudi precej eksaktno preverjamo dejansko podporo, ki jo ima Laibach v svetu, obenem pa gre pri takšnih akcijah tudi za zelo kakovostne promocijske dejavnosti.

Za ameriško turnejo vam je na pomoč priskočilo tudi ministrstvo za kulturo. Kaj je bilo potrebno, da vas je država končno upoštevala?
Država nas je vedno upoštevala, samo odzvati se ni vedno znala (ali ni hotela) primerno. Veseli nas, da je ministrstvo za kulturo tokrat vsaj simbolno podprlo našo severnoameriško turnejo, ker gre pri takšnih turnejah dejansko za velik logistični zalogaj z visokimi stroški, in ker na koncertih in v medijih - hočeš nočeš - predstavljamo tudi državo Slovenijo, ne samo sebe. Poleg ministrstva sta nas, z manjšimi prispevki, podprla tudi IPF in SAZAS in se jima na tem mestu zahvaljujemo.

V primerjavi s pogajanji za nastope po ZDA in tudi nekaterih evropskih mestih kako je potekalo dogovarjanje za nastop v Severni Koreji in kakšen mejnik to predstavlja za Laibach?
Gre za izjemno pomemben projekt, za edinstven v zgodovini Severne Koreje, Laibacha in verjetno tudi širše. Glavni pobudnik celotne odprave je norveški kulturni aktivist Morten Traavik, človek, ki je tudi režiral video za skladbo Whistleblowers in ki s svojimi projekti že dalj časa uspešno odpira vrata v Severno Korejo. Korejce mu je uspelo prepričati, da je Laibach prava stvar za njih. Dva koncerta bomo tako izpeljali 19. in 20. avgusta v Pjongjangu. Dogovarjanje še vedno poteka in je precej komplicirano, ker v Severni Koreji nimajo izkušenj s takšnimi koncerti, kot je naš, zato pričakujemo predvsem veliko tehničnih zapletov. Ampak upamo, da se bo na koncu vse uredilo.

V programu se bodo znašle nekatere predelave skladb iz muzikala Moje pesmi, moje sanje. Zakaj pravzaprav te skladbe?
V filmu Moje pesmi, moje sanje oziroma Sound of Music, gre za zelo podobno estetsko paradigmo, kot jo prakticirajo v uradni severnokorejski kulturi. Korejci imajo celo svoje priredbe skladb iz tega filma, ki so seveda adaptirane na njihov kulturni milje. Pri predelavah zahodnoevropskih vzorcev uporabljajo precej podobno metodo, kot jo uporabljamo v Laibachu, zato se nam je zdelo primerno, da jim ponudimo svojo verzijo skladb iz tega znamenitega muzikala, da potegnemo vzporednice med 'njimi' in 'nami'.

Bo v Severni Koreji med nastopom odmevala tudi slovenska beseda?
Bo; dobili bodo laibachovsko obarvano verzijo pesmi Mateja Bora - Jutri gremo v napad, vključene v priredbo neke njihove znamenite narodne pesmi.

In če končam še z intervjujem s Pengovom leta 1984. "Ne država, ne partija, ne bog in ne hudič. Sreča leži v popolni ukinitvi svoje ljudske identitete. V zavestnem odrekanju osebnega okusa, prepričanja, razsojanja, v svobodnem razosebljanju in v sposobnosti žrtvovanja. Identificiranja z višjim, nadrejenim sistemom, mnoštvom, ideologijo." Kje leži sreča za Laibach v razdeljeni Sloveniji, Evropi oz. v razdeljenem svetu?
Točno tu, kjer ste navedli v vprašanju: v popolni ukinitvi svoje identitete, v zavestnem odrekanju osebnega okusa, prepričanja, razsojanja, v svobodnem razosebljanju in v sposobnosti žrtvovanja. In pa seveda (nad)identificiranja z višjim, nadrejenim sistemom, mnoštvom, ideologijo - Imanentnim, Konsistentnim Duhom (IKD) v našem primeru. Gre v bistvu za budistični princip sreče, ki ga nekateri poskušajo prakticirati zavestno, večina pa jih - tudi oziroma predvsem v kapitalizmu - to prakticira nezavedno. Kako je s Severno Korejo, ne vemo. Mogoče pa pravo srečo najdemo tam.