Okrogla miza je potekala v okviru letošnjega mednarodnega muzikološkega simpozija o glasbeni kritiki v Ljubljani, ta pa v sklopu 37. Slovenskih glasbenih dnevov. Na dogodku so bili v ospredju predvsem predstavitve posameznih raziskav in publikacij različnih avtoric o ženskah v glasbi. Avtorice so bile iz Slovenije, Hrvaške, BiH-a, Srbije in Avstrije.

Avstrijska muzikologinja in dirigentka Elfriede Reissig je predstavila knjigo Composing Women. 'Femininity' and Views on Cultures, Gender and Music of Southeastern Europe since 1918. (Skladanje žensk. "Ženstvenost" in pogledi na kulture, spol in glasbo jugovzhodne Evrope od leta 1918.), ki jo je uredila skupaj z moderatorjem okrogle mize, slovenskim muzikologom in pedagogom Leonom Stefanijo. Knjiga predstavlja različne poglede na ustvarjalnost skladateljic ter vprašanje ženstvenosti v glasbi. Njen namen pa je spodbuditi širše zanimanje za ženske glasbenice oziroma skladateljice med muzikologi, v glasbenem svetu in med občinstvom.

Voditeljice v glasbi
Iva Nenić z beograjske Fakultete za glasbo je osvetlila devetletni projekt Voditeljice v glasbi: čezžanrska raziskava ženskih vlog, ukrepanja in sodelovalnih praks ustvarjanja glasbe v Srbiji (Flim), ki obravnava sodobno vlogo glasbenic v različnih glasbenih zvrsteh v Srbiji. Eden od rezultatov projekta je tudi knjiga Women's Leadership in Music.

Ženske pogosto niso samo glasbenice, ampak tudi aktivistke
Po besedah Ive Nenić je bil eden izmed namenov projekta, da pomaga ženskam premagovati ovire na glasbenem področju. Izhodišče so bili pogovori, ki so jih opravili z 80 ženskami različnih starosti in pripadnosti tako iz Srbije kot zunaj nje. Kot je še omenila Iva Nenić, ženske pogosto niso samo glasbenice, ampak tudi aktivistke, učiteljice drugim, to delo pa pogosto opravljajo prostovoljno.

Glasbenice v BiH-u ob prelomu 19. v 20. stoletje
Lana Pačuka Šehović se ukvarja z ženskami in glasbenim življenjem v BiH-u, ko je ta postala del Avstro-Ogrske. Takrat so bile ženske nosilke novega glasbenega vala in kot take so imele v 19. stoletju pomembno vlogo v glasbi. Identiteta žensk je bila tedaj razdeljena na zasebno in javno, na obe pa so vplivala pričakovanja družbe do žensk. Tudi tiste ženske, ki so se takrat z glasbo ukvarjale profesionalno, so se običajno po poroki prenehale, je med drugim povedala Lana Pačuka Šehović.

Mojca Piškur in Jelka Vukobratović z zagrebške Akademije za glasbo sta se lansko jesen začeli ukvarjati z raziskavo (Pre)živeti z glasbo: mlade akademske glasbenice in izzivi sodobnega trga dela. Raziskava se osredotoča na mlade glasbenice na Hrvaškem, prinesla pa naj bi vpogled v razmere na trgu dela, razkrila neenakosti med spoloma ter skrite odnose moči, prav tako pa odgovor, kaj pomeni biti mlada, izobražena glasbenica na Hrvaškem v sedanjem času.

Petje primernejše
Muzikologinja v svobodnem poklicu iz Ljubljane Alma Bejtullahu, ki proučuje vlogo glasbenic v kosovski družbi, je opozorila na spregledanost in zamolčanost sodobnih skladateljic na Kosovu, ena od njih je Sevime Gjinali. Omenila je tudi primer mezzosopranistke Flake Goranci, ki je ob izbiri študija kolebala med petjem in kompozicijo in se tudi po pregovarjanju drugih, ker naj bi bilo prvo primernejše za ženske, odločila za prvo možnost, je pa nato za album La Femme, ki je namenjen prikazu ustvarjalnih žensk v glasbi, sama napisala eno od skladb.