Dogodki, ki so napovedovali in končno tudi uradno odprli leto, ko se bo v prestolnici vse vrtelo okoli knjige, so doživeli še vrhunec. Režiser slovesnosti z naslovom Timpan v diahroniji: poklon knjigi, branju in pisavam Matjaž Berger je dogodek zasnoval tudi na slavni Brechtovi misli, "knjiga je orožje, vzemi jo v roke", hkrati pa je za vsakogar 'sporočilo v steklenici, ki kliče po svojem naslovniku, po dešifriranju, dekodiranju in užitku'. Slovesnost ob odprtju si je bilo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na 1. programu TV Slovenija.

Režiser je proslavo izvedel v produkciji novomeškega Anton Podbevšek Teatra, katerega ravnatelj je. Kot pravi, raziskuje, kaj se na ravni med pisavo, govorom in principom upanja dogaja s človekom po 20. stoletju. Na oder Križank so stopili Pavle Ravnohrib, Jana Zupančič, Nana Milčinski, Borut Veselko, Tomislav Jovanović Tokac, Jana Menger, Nada Vodušek, Jure Longyka, Regina Križaj, Maša Kagao Knez, Primož Kozmus, Mojca Rode, Brina Nataša Zupančič, Katarina Štefanič, Leticia Yebuah Slapnik in Nejc Šurbek.
Razmišljanje o pisavi kot sublimnosti o človeku
Timpan v diahroniji je režiser strukturiral skozi tri horizonte. Prvi temelji na delu Antona Podbevška, Srečka Kosovela in Dominika Smoleta, drugega sestavljajo Kipling, Brecht, Borges in Beckett, tretjega pa Kant, Hegel, Lacan, Foucault, Barthes, Derrida in Gilles Deleuze. "Gre za razmišljanje o pisavi kot misli o človeku, kot rani o človeku, kot erosu o človeku in kot sublimnosti o človeku," je pred slovesnostjo o konceptu slovesnosti povedal Berger.
Kot avtonomna umetniška akcija o pisavi
Matjaž Berger si je zamislil montažo šestnajstih slik s prologom in epilogom, ki bi, kot sam pravi, lahko učinkovala kot samostojna in avtonomna umetniška akcija o pisavi, ki razgrinja paradokse subjekta po 20. stoletju. Arhimedova točka akcije je sinteza logosa in kinezisa, ki se vpisuje v peščeno podlago štirih podijev, skozi vse te pa dirja beli konj s konjenikom.

Opoldanski dvig zastave
Ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik države Danilo Türk sta opoldne pred vhodom v Mestno hišo dvignila zastavo svetovne prestolnice knjige. Tako je tudi uradno Ljubljana, ki je na začetku tedna program predstavila na sedežu Unesca v Parizu, naziv prevzela od Bejruta. Čast nošenja naziva pa je doslej pripadla Madridu, Aleksandriji, New Delhiju, Antwerpnu, Montrealu, Torinu, Bogoti in Amsterdamu.
Program projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (LSPK), s katerim je premagala konkurenco Dunaja, Sankt Peterburga, Wellingtona, Guadalajara, Lizbone in Rige, bo ponudil 500 dogodkov. Med temi najdemo številne literarne večere, dogodke v parkih in na ulicah, obetajo pa se tudi prva literarna hiša v Sloveniji, ki bo nosila ime po Primožu Trubarju, dva nova tematska, z literaturo povezana parka ter nekateri drugi manjši objekti.