Ljubljana je točno opoldne z dvigom zastave pred Mestno hišo postala svetovna prestolnica knjige. Enoletni Unescov projekt sta odprla ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik države Danilo Türk.

V Kinodvoru bo ob 15.00 srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, v Galeriji Kresija bodo odprli razstavo ilustracij Jelke Reichman, zvečer pa bo v Križankah uprizoritev Timpan v diahroniji: poklon knjigi, branju in pisavam; srečanje znanosti, umetnosti in filozofije skozi optiko knjige, ki je nastala v režiji Matjaža Bergerja – spremljati jo bo mogoče tudi v neposrednem prenosu ob 19.55 na 1. programu Televizije Slovenija. Vse to pa so le uvodne slovesnosti, ki jim ima – v celem letu – slediti še najmanj 500 drugih prireditev; program je namreč odprte natave, kar pomeni, da ga je mogoče sproti dopolnjevati tudi v povezavi z drugimi umetniškimi zvrstmi.

Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj zastavili Milanu Jesihu, Andreju Blatniku in Boštjanu Gorencu – Pižami.

Kaj ponuja program?
V programu je, kot pravi Andrej Blatnik, "videti veliko energije in koncepta ekipe na Mestni občini, pa tudi veliko nepripravljenosti različnih dejavnikov v komunikacijskem krogu knjige na spremembe". Milan Jesih upa, da bo program s svojo raznolikostjo in zanimivostjo v tem zoprnem času pritegnil občinstvo in storil kaj dobro za knjigo.

V obširnem programu LSPK velja poudariti predvsem literarni festival Literature sveta - Fabula 2010, v okviru katerega bodo k nam prišli letošnja nobelovka za književnost Herta Müller, ameriški pisatelj Jonathan Franzen, Izraelec David Grossman, v imenu češke literature bo gostoval Michael Viewegh, iz Avstralije bo pripotoval Richard Flanagan, Nemčijo pa bo zastopal Daniel Kehlmann, ki se bodo predstavili v Klubu Cankarjevega doma. Poleg tega je za bralce zanimiv projekt Knjiga za vsakogar, v sklopu katerega bodo vrhunska literarna dela na voljo za tri evre. Na prodaj ne bodo le v knjigarnah, temveč tudi v knjižnicah in drugih kulturnih institucijah. Organizatorji LSPK želijo z akcijo zrušiti tabu, da Slovenci sicer radi berejo, a knjig ne kupujejo, temveč si jih izposojajo.

Ali lahko LSPK približa leposlovje množicam?
Na slovenskih tleh v zadnjem času zaznavamo trend, ki na vrhove lestvic najbolj prodajanih knjig uvršča dela tipa Joga v vsakdanjem življenju in Analiza Kmetije slavnih, kar pravzaprav nakazuje na to, da večina ne bere zahtevnejšega leposlovja, temveč t. i. šund romane. Z imenovanjem Ljubljane za LSPK (in predvsem s projektom Knjiga za vsakogar) pa se pojavlja upanje, ki bi pomenilo premik vsesplošnih trenutnih bralnih navad. Sicer Milan Jesih pravi, da bodo "na vsakršnih lestvicah vselej prednjačile plitke, naivne, sprenevedave, površne, trivialne, slabo oblikovane vsebine, šund, trač, cigumigu, tralala, tako kot so v preteklosti. Važno pa je, da v vsakem času nastaja in je dostopna poštena, dobra, vrhunska, ozaveščujoča literatura. Rečeno s prispodobo: veter brona ne odnese".

Prav tako je tudi Blatnik prepričan, da zahtevnejše leposlovje nikoli in nikjer ne očara množic, in pri tem pridaja, da pregled zadnjih let kaže, da smo Slovenci v tem pogledu za Zahodnoevropejci. "Tam se sicer berejo popularne knjige, enako kot pri nas, vendar so tiste popularne knjige precej bolj urbano orientirane. Najbrž je prav pomanjkanje urbane kulture razlog, da v Sloveniji na lestvicah bralnosti knjig kraljujejo dela, katerih žanrski obrazci so zapisani nekemu minulemu času. Drugačni pa smo tudi v tem, da pri nas letno izide približno 2500 knjižnih naslovov na milijon prebivalcev, na svetu pa približno dvesto, zato je seveda vsaka posamezna knjiga precej manj opažena. Naša knjižna ponudba ima torej zelo veliko širino in zelo omejen doseg."

Mladi, knjige in elektronski bralnik
Trende, ki kažejo v smer 'nebranja', je v mogoče zaslediti tudi pri mladih bralcih, ki so v veliki večini podvrženi predvsem vizualnim medijem, preko katerih lahko hitreje in predvsem udobneje najdejo kratkočasje. V zadnjem času sta bila sicer, kot je izpostavil Boštjan Gorenc, velika buma fantazijsko-pustolovski Harry Potter in fantazijsko-pocukrani Somrak, počasi pa se bo pojavila spet neka nova uspešnica. Vendar pa urednik mladinske literature meni, da "procent zagretih knjižnih moljev med mladimi ne upada", se pa boji, "da nemoljasti delež mladine v primerjavi z, na primer, časom mojega najstništva bere toliko manj".

Pri vzgajanju bralcev je, kot pravi Gorenc, najpomembnejše to, da jim ne priskutimo branja. "Ponujati jim moramo vsebine, ki jih zanimajo, tematike, s katerimi se lahko poistovetijo. Če radi berejo lahkotnejše stvari, v tem ni nič napačnega, vendar je tu predvsem odgovornost založnikov, da se njihove izdaje držijo določenih kakovostnih standardov jezika in se mladim ne ponuja slabo spisanih/prevedenih/lektoriranih knjig, saj se s tem niža tudi raven jezikovne kulture."

Glede na to, da je sodobni potrošnik vajen vsebin, ki jih dobiva hitro in v obvladljivih količinah, se zdi da so prav mladi bralci tisti, ki bi 'zapopadli' elektronske bralnik kot novost, ki – lahko, glede na tip – ponuja še kaj več kot le branje. A kot pravi Gorenc, je za uspeh elektronskih bralnikov najprej potrebna dostopna vsebina, ki je v slovenščini za zdaj še ni na pretek. "Bodo pa pri uporabi jasno prednjačile mlajše generacije, vendar je odvisno tudi, kakšen tip elektronskih bralnikov se bo uveljavil: ali bodo to prvenstveno bralniki tipa Kindle s tehnologijo E Ink, ali tablični računalniki, kakršen je iPad, pri katerem je bralnik le ena od mnogih funkcij naprave."

Knjiga, 'prva meščanka' Ljubljane
S 23. aprilom naj bi knjiga postala 'prva meščanka' našega glavnega mesta, kar pomeni, da naj bi se življenje vse bolj in bolj vrtelo okoli nje; poleg literarnih večerov bo zavzela tudi parke in ulice, kar naj bi v Ljubljano (kot pravijo na MOL) prineslo duh svetovljanstva. Obeta pa se tudi prva literarna hiša v Sloveniji, ki bo nosila ime po Primožu Trubarju, in dva nova tematska, z literaturo povezana, parka ter nekateri drugi manjši objekti.