Slovenski gledalec seveda lahko v stik s kakovostnimi filmi pride prek drugih kanalov (Liffe, preostali festivali, Kinoteka, Kinodvor ...), a prepričan sem, da poslanstvo obeh slovenskih multipleksov ne sme biti le kovanje dobička, ampak mora vsebovati tudi vzgojno noto. Kar pomeni, da občasno lahko postreže še s čim, kar ni (romantična) komedija ali akcijski film, ki je posnet zgolj zaradi posebnih učinkov.

Vžigalica: Začelo se je z uspešno knjižno trilogijo
Švedski film je v kinodvorane prvič zašel leta 2009. Zgodba je postala uspešnica že leta 2005, ko je izšla izpod peresa Stiega Larssona. Pisatelj je umrl leta 2004, a spisani je imel še dve zgodbi, ki sta izšli v letih 2006 in 2007, vsi deli trilogije so se hipoma uvrstili med najbolj brane švedske romane. Težko je s prstom suvereno pokazati na en sam vzrok fenomena, gotovo pa gre za kombinacijo zanimivih tem, dobro spisanih zgodb in same smrti pisatelja, ki je s tem opozoril na še neobjavljena dela.

In medias res: preiskava 40 let starega umora
Dekle z zmajskim tatujem je uvodni del (tako knjižne kot filmske) trilogije, ki pripoveduje o raziskovanju skrivnostnega umora, ki se je na švedskem podeželju zgodil pred 40 leti. Ostareli magnat Henrik Vanger (Sven-Bertil Taube) želi pred smrtjo dokončno izvedeti, kako je leta 1966 umrla njegova nečakinja Harriet. Pri tem najame pomoč raziskovalnega novinarja Mikaela Blomkvista (Michael Nyqvist), ki je pred sodiščem obsojen zaradi žaljivega pisanja o neki javni osebi in mora tako na prisilni dopust. Na pomoč mu priskoči hekerka Lisbeth Salander (Noomi Rapace). Pri iskanju resnice naletita na številne okostnjake, ki sami naraciji filma dolivajo le olje na ogenj.

Ideja: Kritika dvolične družbe
V zgodbi se prepleta ogromno idej, med temi so predvsem družbene teme. V uvodnih prizorih Blomkvistova obsodba na eni strani pomeni hud udarec raziskovalnemu novinarstvu in hkrati zmago kapitalističnega sveta, ki s svojimi korporativnimi lovkami lahko spremlja, nadzira in regulira skoraj vse in z vsem. Skoraj. S spletno stranjo WikiLeaks še nikoli doslej nismo imeli večjega dokaza o dvoličnosti sveta, ko svetovni voditelji s široko odprtimi usti govorijo o demokraciji, na drugi strani pa s svojimi dejanji pričajo ravno o nasprotnem. Film tako secira vso dvoličnost, hipokrizijo in stare grehe (na čelu koketiranje z nacizmom), ki so zaviti v celofan sodobne družbe.

Ideja 2: Nasilje nad ženskami
Glavna ideja pa se skriva v dobesednem prevodu originalnega naslova ("Moški, ki sovražijo ženske"). S počasnim razpletanjem klobčiča na eni strani spoznamo kruto Harrietino usodo in vse neslutene posledice, ki s svojim bičem udarjajo še štiri desetletja. Žrtev moškega izživljanja, premoči, nadvlade in neukrotljivih spolnih impulzov je tudi Lisbeth, ki ima s svojim nadzornikom neporavnane račune. Ker je ujeta v začarani krog nasilja, iz večne zanke lahko izstopi - ironično - le z uporabo nasilja.

Za/proti: Odlična igra Noomi Rapace
Zgodba ponuja odlično gradivo in ogromno tem, ki se stikajo v Lisbethunem liku, zato glavni ključ do uspeha izdelka sloni na Noomi Rapace, ki odlično uprizori bipolaren lik hekerke. Na eni strani je (pregovorno skandinavsko) mirna in tiha, na drugi pa eksplozivna, ko v hipu prevzame nadzor v svoje roke. Ko jo gledalec opazuje skupaj v paru z Blomkvistom, dobi občutek, da ona nosi hlače. Z enim stavkom - Lisbeth je v koži Noomi Rapace pravi speči vulkan, ki le čaka, da izbruhne.

Pod črto: Konec leta hollywoodska priredba
Dekle z zmajskim tatujem je odličen film, ki deluje na več ravneh. Nič čudnega, da so v Hollywoodu hitro zavohali njegov potencial, tako naj bi konec letošnjega leta na platna že priromala priredba v viziji Davida Fincherja.