Deadloch, fiktivni zaselek na Tasmaniji (prebivalstvo: 2400) ima težavo, v kateri bi se prepoznali tudi prebivalci Twin Peaksa: na obali jezera se nekega dne pojavi golo truplo. "Pri tovrstnih zadevah kar nekam sklepaš, da bo šlo za žensko," pripomni policijski komisar, preden primer mrtvega mišičnjaka v zaspanem mestecu naloži tamkajšnji narednici Dulcie Collins (Kate Box). Do tega trenutka je Dulcie v službi pogosteje preganjala vsiljivega tjulnja Kevina kot pa preiskovala umore.

Avtorici po krivici spregledane nove avstralske serije serije sta "the Kates", Kate McCartney in Kate McLennan, v domovini znani po seriji The Katering Show, parodiji kuharskih oddaj; tokrat se prvič podajata v polje kriminalne drame, na srečo z ne ravno klasičnim vpisom v kanon.

Deadloch – celo prvo (in za zdaj edino) sezono lahko ujamete na pretočni platformi Amazon Prime – naturalizem klasične kriminalne serije združi z absurdom in črnim humorjem avstralske komedije: predstavljajte si serijo Broadchurch, križano z manično energijo Taike Waititija (avtorici sta serijo med nastajanjem dejansko klicali "smešni Broachurch, ampak brez pedofilije"). Deadloch si, podobno kot uspešnica Only Murders in The Building, reševanje umorov zastavi kot duhovito premiso – le da je humor tukaj veliko bolj piker in inteligenten kot v mainstreamovski ameriški izvedbi. Serija že v prvi epizodi postavi temeljne teme, na katerih bo gradila: kvirovska skupnost, večinoma nesposobni varuhi (in varuhinje) redu ter zločin, morebiti motiviran z mizandrijo.

Sorodna novica Mare iz Easttowna

Poleg tega, da karikira razsežnosti histerije, do katere pride, ko so žrtve serijskega morilca enkrat za spremembo izključno moški (ja, trupel bo v nadaljevanju še precej več), nadaljevanka vpelje tudi teme rasnih napetosti in neenakosti v postkolonialni družbi, gentrifikacije podeželja in seveda večnih frustracij policistk/političark/zdravnic/itd., ki jih na delovnem mestu ne jemljejo enako resno kot njihove moške kolege. Skratka, čeprav je na koncu sveta, je Deadloch mikrokozmos sodobne družbe, ki se – na neverjetno ogorčenje nekaterih – nezadržno spreminja.

Deadloch, nekoč delavsko naselje, je na neki točki postal magnet za lezbično prebivalstvo in je danes progresivna skupnost s številnimi ženskimi pari, županjo, festivalom sodobne umetnosti, eksperimentalno kulinariko in ekološkimi kmetijami. Zakonki Dulcie in Cath (Alicia Gardener) sta se priselili pred nekaj leti, da bi po Dulciejinem skoku čez plot obrnili nov list v skupnem življenju. V Deadloch se je po dolgih letih vrnila tudi domačinka, chefinja Skye O’Dwyer (Holly Austin); z zaročenko Nadiyo (Mia Morrissey) si želita otroka. Vse ženske v mestecu, od županje Aleyne (Susie Yousef) in natakarice Sharelle (Naarah) do premožne dobrodelnice Margaret Carruthers (Pamela Rabe) bolj ali manj složno shajajo – za veliko bolj težavne se izkažejo moški, še posebej dežurni aktivist za njihove pravice, Phil McGangus (Shaun Martindale); ti bi večinoma radi nazaj mesto, kakršno je bilo pred "festivalom joškaste umetnosti". Make Deadloch Great Again.

Vojna med spoloma se vse bolj zaostruje predvsem zato, ker se začnejo levo in desno pojavljati trupla zadavljenih prebivalcev z izrezanimi jeziki – po štirih žrtvah je treba govoriti že o serijskem morilcu. Ali pa, če seštejemo ena in ena, morda o serijski morilki? Kakor koli že, policija iz Darwina na pomoč pošlje detektivko, kaotično in impulzivno Eddie Redcliffe (Madeline Sami), ki naj bi vodila preiskavo, a se pri tem gladko požvižga na protokol in obzirnost do ovdovelih otočank.

Deadloch se spretno poigrava z vizualnimi tropi žanra: v celoti zadene turobno estetiko spranih barv in hladnih, modrikastih odtenkov, s katerimi je prežeta praktično vsaka obstoječa kriminalna serija. Prav tako preigrava stalni motiv zaspanega mesteca, ki tik pod površjem skriva umazane skrivnosti: družinsko nasilje, prešuštvo, nenadna izginotja in prikrite zločine. Nasilni moški, ki so dolga desetletja v družbi uživali status "dobrih tipov", so kar naenkrat postali tarča "lezbičnih sovražnic moških z okusom za umor", kot sklene Phil McMangus.

Pa vendar: bolj se trupla kopičijo, težje je ostati resen. Predmet satire so konec koncev tudi visokoleteče, pridigarske predstave o tem, kako boljši bi bil svet, če bi ga upravljale ženske. V Deadlochu je koncept: girlboss prignan do svoje logične nadgradnje. Če so ženske uspešno prebile stekleni strop, jim je zdaj treba priznati, da so lahko enako uspešne morilke kot njihovi moški predhodniki? Posmehu se ne izogne niti koncept "zaveznika", moškega, ki – medtem ko si brunda pesem Alanis Morissette – razpreda o toksični moškosti in škodljivosti patriarhata. "To vse delam za vas, čeprav sem kot moški zaradi tega na slabšem," ne pozabi povedati ženskam v svojem življenju.

Srce komične peripetije je še en zlizan žanrski trop, tandem zadrgnjenega policista (tukaj: policistke) in odpuljenega detektiva (detektivke), ki ne upošteva pravil. Dulcie se je zakopala v delo, da bi se izognila konfliktom v svojem zasebnem življenju, "kavbojska" in glasna Eddie pa je poosebljeni kaos v havajski srajci; konec koncev je bila na Tasmanijo poslana, da bi se je po zavoženem primeru znebili na celini.

V kaki drugi seriji bi to pomenilo, da je tudi genialna analitičarka z nezmotljivim instinktom za človeške značaje – ampak ne, Eddie je, preprosto rečeno, precej nesposobna: v vsaki dani situaciji pride do najlažjega (in napačnega) zaključka, obsedena z idejo, da bo razkrila nekakšno neobstoječo mrežo preprodajalcev droge in primer zaključila v nekaj dnevih. Ha, torej pokroviteljski in površni niso samo arogantni policisti – še ena točka za enakopravnost! Po drugi strani pa Dulcie, ki, kot pripomni Eddie, "zaradi lezbijk ne more videti gozda", potrebuje perspektivo outsiderke: sama je preveč vpletena v življenja in drame vseh osumljenk, da bi jih lahko presojala objektivno.

Lik Eddie je ves čas na meji s karikaturo, a je Madeline Sami tako karizmatična igralka, da njen lik človeku ne more iti zares na živce. Skoraj brez napake je tudi ogromni nabor stranskih likov, od samovšečnega forenzika, ki si rad prisvaja ugotovitve svoje policijske zaročenke, do duhovnika, ki na podlagi spovedi faranov piše lastne sočne kriminalke.

Deadloch je v osmih enournih epizodah satira, ki subvertira žanr detektivske kriminalke, obenem pa poudarja globoko ukoreninjena razmerja moči; jasno je, da še tako sistematično odstranjevanje najbolj toksičnih primerkov moškosti te tehtnice ne more kar tako prevesiti. Karikiran humor in sočne kletvice morda ne bodo za vsakogar, a je Deadloch vseeno ena najbolj inteligentnih serij v zadnjem času, in škoda bi bilo, če bi mimo nas zdrsnila pod radarjem.

Ocena: 5