Ob tem se lahko vprašamo, zakaj težavo nasloviti in je ne raje, kot s(m)o to počeli še pred nedavnim, obravnavati, reševati, lotiti se. Glagol naslavljati v knjižni slovenščini nima tega pomena, zato v lektorski službi na RTV SLO takšno prevzemanje odsvetujejo.

Podobno je tudi z naslednjimi primeri.

V slovenščini svojim bližnjim običajno ne pošiljamo ljubezni in molitev, temveč jim želimo dobro in molimo zanje.

Nečesa ne povemo v svojih besedah, ampak s svojimi besedami in naše misli niso s ponesrečenci, ampak smo z njimi mi sami v svojih mislih.

Evropska unija ne bo izstopila iz premoga, ampak ga bo nehala uporabljati ali bo premog opustila.

In nikakor ne smemo dopustiti nasilja proti živalim. (Pa tudi nad njimi ne.)

Pogosto slišimo, da je slovenščina glagolski jezik. Staro slogovno napotilo nas spodbuja, da rabimo čim več raznovrstnih glagolov in se izogibamo zvezam osnovnih glagolov in samostalnikov (dati predlog → predlagati, narediti oceno česa → oceniti kaj, postajati bled → bledeti), prav tako dolge samostalniške zveze raje zamenjamo s kakim odvisnikom. Poglejmo še nekaj "sorodnih" primerov.

Kakšno je mesto Ukrajine v arhitekturi svetovne varnosti? → Kaj pomeni Ukrajina za svetovno varnost?

Podpora Ukrajini je prava odločitev. → Prav je, da podpiramo Ukrajino.

Ne le, da pod vplivom angleščine v naslovih vse pogosteje besede zapisujemo z veliko začetnico, tudi vejico stavimo za prvi stavčni člen (Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, bo obravnaval državni zbor) in med predpono in korenom pišemo vezaj (proti-covidni ukrep) – povsem brez potrebe. Pa tudi stavke družimo drugače kot nekoč:

Franu in Frančku se je pridružila Franja. Poimenovana po Franji Tavčar, ponuja zbirko tujejezičnih slovarjev. → Franu in Frančku se je pridružila Franja, poimenovana po Franji Tavčar. Ponuja zbirko tujejezičnih slovarjev.

V veliko pomoč so nam prevajalniki, a je treba vendarle še paziti. Terenske bolnišnice so pač poljske bolnišnice, slovar ima tu še vedno prednost pred prevajalnikom.

Prevzemanje jezikovnih prvin zaradi medjezikovnega stika je za razvoj jezikov sicer nekaj običajnega. Vendar prevzemanje v nekaterih primerih pomeni bogatenje, v drugih pa siromašenje jezika. Kje je meja? Po svoje je to ločnico preprosto določiti. Kadar v slovenščini nimamo na voljo uveljavljenega izraza, s katerim bi ubesedili neki pojem ali celo misel, je lahko prevzemanje novih besed bogatenje. Včasih se nova beseda tako hitro uveljavi, da se vsi poskusi prevoda zdijo premalo in prepozni – in potem lahko le še delamo selfije. Ko pa začne neka tujka, ki jo uporablja manjši del govorcev, izrinjati uveljavljeno besedo, pogosto preprosto zato, ker imajo tisti, ki jo uporabljajo, večji doseg zaradi infrastrukture medija, osebnega ugleda ali prestiža izvornega jezika, če torej prevzeta tujka odkljuka vsa ta okenca (ali po naše izpolni vsa ta merila), takšno prevzemanje v besedilih in govoru na RTV Slovenija odsvetujejo oz. opominjajo na druge enakovredne možnosti. Res je sicer, da se tudi t. i. modne besede lahko sčasoma pomensko specializirajo ali pa se govorcem samim zdi, da predmetnosti okoli sebe ne bi mogli več izraziti brez novih besed. Na koncu dneva pa lahko še vseeno tudi v slovenščini usklajujemo poklicno in zasebno življenje (in nam ni treba iskati work-life balancea) in si na televiziji kdaj ogledamo tudi kakšen napovednik in dražilnik.

Rok Dovjak in Petra Jordan, ki sta zaposlena v lektorski službi na RTV Slovenija, sta bila gosta oddaje Jezikovni pogovori. Izhodišče pogovora je bil odnos lektorjev do prevzemanja jezikovnih prvin skupnega jezika svetovnih medijev, ki je nastal pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga. Takšen jezik bi lahko poimenovali globaleščina ali globalščina (jezikovni ustvarjalnosti pri tem ni konca, saj se nam ponujata tudi izraza globščina in globleščina, prav pretehtavanje, katera oblika najbolj vzbuja želene predstave in občutke, pa najbolje povzema dnevna lektorska vprašanja). Pogovarjali smo se tudi o tem, koliko je na RTV Slovenija argumentirane razprave med lektorji in avtorji besedil, ko lektorji ocenijo, da neka jezikovna raba ni primerna. O tem sta napisala tudi članek za zbornik znanstvenega simpozija Obdobja.