Odbor je razpravljal o umetninah, odtujenih v času po drugi svetovni vojni, ki so bile zbrane v Federalnem zbirnem centru in naj bi si jih razdelil slovenski partijski vrh.

Ob koncu seje so člani delovnega telesa sprejeli sklepa, po katerih mora ministrstvo za kulturo skupaj z Arhivom Slovenije zbrati celotno dokumentacijo o seznamih umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem centru za območje Slovenije, hkrati pa skupaj s pristojnimi ministrstvi pripraviti strokovno mnenje o možnostih njihovega vračanja ob upoštevanju zakonodaje s področja denacionalizacije.

"Slike so izjemne umetniške in finančne vrednosti"
Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev sklica seje uvodoma pojasnil, da si lahko samo predstavljamo, kako obsežna je bila odtujitev umetnin in drugih dragocenih predmetov po 2. svetovni vojni v okviru "organiziranega ropa premoženja", ko so takratne oblasti v t. i. federalnih zbirnih centrih zbirale umetnine.

Po njegovih besedah dokumenti dokazujejo, da je bilo ukradenih okoli 1.600 slik, ki so izjemne umetniške in tudi finančne vrednosti. O tem, da so bile te slike kdaj vrnjene lastnikom, pa po njegovem mnenju ne obstajajo nikakršni dokazi.

Breda Pečan (SD) je dejala, da tudi če so bile umetnine odtujene po krivici, lahko denacionalizacijski upravičenci zahtevajo njihovo vrnitev. Meni, da bi jih lahko, če gre za nacionalno pomembne umetnine, država po vzoru Francije odkupila.

"Procedure so dolge, kot je dolga tudi zgodovina"
Damjana Pečnik, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, je poudarila, da so procedure dolge, kot je dolga tudi zgodovina, zato se določene stvari lahko izsledijo, določene pa ne. Prav tako meni, da je treba ločiti umetnine in drobne predmete, "saj je po opisih težko ugotoviti, kje so kozarci, preproge in podobno".

Direktor Arhiva Slovenije Dragan Matič je povedal, da imajo v arhivu shranjeno gradivo Federalnega zbirnega centra, ki je bilo zbrano med letoma 1953 in 1987. Šlo naj bi za "eno škatlo, ki poleg drugih dokumentov vsebuje sezname predmetov, ki so jih institucije in posamezniki prejeli". Ni pa mu znano, kaj se je zgodilo s preostalim imetjem Federalnega centra.

Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, je v zvezi s Federalnim zbirnim centrom dejala: "S tem se ukvarjamo od leta 1986. Lahko potrdim, da sproti rešujemo denacionalizacijske zahtevke. Odprtih je še 10 primerov. V treh pomembnih primerih se že pogajamo z lastniki umetnin, ki so jim bile v postopkih vrnjene v last, posest pa je obdržala Narodna galerija. Gre sedaj že za dediče, s katerimi se pogajamo o nakupu oz. donaciji. Skupaj smo v teh postopkih obravnavali 527 umetnin."

Posle od zbirnega centra prevzelo ministrstvo za prosveto
Federalni zbirni center za kulturnozgodovinske predmete pri ministrstvu za prosveto v Ljubljani za vse območje Slovenije in drugi center posebej za ljubljansko okrožje in Ljubljano sta bila ustanovljena septembra 1945. V Mariboru, Celju in Novem mestu so bili ustanovljeni okrožni zbirni centri. V njih so zbirali umetnine, glasbila, pohištvo, narodopisne predmete, zbirke vseh vrst in drugo. Januarja 1948 je bil Federalni zbirni center ukinjen in vse posle je prevzelo ministrstvo za prosveto.

Leta 1951 je Akademija likovnih umetnosti prejela iz nekdanjega Federalnega zbirnega centra 201 sliko. Po ukinitvi Federalnega zbirnega centra in ko o galeriji Akademije likovnih umetnosti ni bilo ne duha ne sluha, je akademija dala slike na voljo drugim kulturnim institucijam. Prosvetno ministrstvo je dalo dovoljenje, da so umetnine iz skladišč Federalnega zbirnega centra prevzemali zasebniki in kulturne institucije. Začasni prevzemniki so se obvezali, da bodo umetnine skrbno varovali in jih vrnili, ko bo to zahtevano.

Po osamosvojitvi umetnine niso bile vrnjene pravim lastnikom
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je leta 1986 izdal pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s prenosom pravice upravljanja na likovnih delih v prostorih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, v prostorih drugih organov in organizacij ter likovnih delih, ki so začasno pri posameznih osebah, vendar to poglavje še ni končano.

Tudi po osamosvojitvi Slovenije odtujene umetnine niso bile vrnjene pravim lastnikom, je še zapisano v zahtevi SDS-a za sklic seje.