Oglas
V avstrijskem Innsbrucku so pod vodstvom režiserja Percyja Adlona začeli snemati film Mahler na kavču (Mahler auf der couch), o prebijanju Gustava Mahlerja, skladatelja in dirigenta, ki je na začetku svoje kariere nekaj časa deloval tudi v Ljubljani, skozi travmo, povzročeno s spoznanjem, da ga mlada in lepa žena Alma vara. In s tem dejanjem je v zgodbo pritegnjena še ena velika osebnost umetnosti 20. stoletja. Alma, prav tako nadarjena skladateljica, ki pa ji je konservativni Mahler ob poroki prepovedal aktivno ukvarjanje z glasbo in jo delegiral v vlogo matere in žene, si namreč za ljubimca ni našla kogar koli, ampak Walterja Gropiusa, ki je nekaj let kasneje ustanovil šolo Bauhaus in postal eden očetov moderne arhitekture in oblikovanja.
Zmagoslavje v koncertni dovrani, potaz v domači dnevni sobiKo je Mahler užival v ovacijah, ki so pospremile premiero njegove 8. simfonije - mimogrede, krsta simfonije v Münchnu sta se med drugim udeležila literata Thomas Mann in Stefan Zweig -, so se mu po glavi podile misli, povezane z nezvestobo žene. Mahlerjeva težava se je začela s pismom, ki je bilo sicer naslovljeno nanj, povsem očitno pa namenjeno Almi. tako je tudi odkril afero in pomoč poiskal pri Siegmundu Freudu.
Dva moža iz judovskih družin, ki sta močno zaznamovala kulturno razkošni Dunaj na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sta se srečala na Nizozemskem. Podrobnosti analize niso znane, znano pa je Freudovo pismo iz leta 1933, v katerem je strnil nekaj z analizo Gustava Mahlerja povezanih spoznanj. Izsek: "Po izredno zanimivih poteh sva se premikala skozi poteze njegove eksistence, še posebej skozi njegov Marijin kompleks (navezanost na mater). Občudoval sem njegovo izjemno sposobnost doumevanja in razumevanja. Nič ni razkrilo fasade simptomov, ki prekrivajo njegovo prisilno nevrozo. Bilo je nekako tako, kot če bi skozi zagonetno stavbo zarezali globoko zarezo."
'Krizna' 10. simfonija in Almini 'projekti'
Mahlerjeva zakonska kriza se je najbolje izrazila v njegovi 10. simfoniji. Gre za zadnje Mahlerjevo veliko delo, ki ga je pisal poleti leta 1910, ki pa ga nikoli ni dokončal. Predvideno je bilo pet stavkov, Mahler pa je dokončal le prvega in tretjega, ki sta bila izvedena leta 1924. Besedilo, v katerem je skiciral vsebinski razvoj simfonije, razkriva, da se je leto dni pred svojo smrtjo Mahler prebijal skozi hudo čustveno krizo. Alma za Mahlerjem ni dolgo žalovala. V resnici se je kmalu poročila z Gropiusom; tudi ta zakon ni obstal.
Alma, ki je veljala za pravo femme fatale, se je kasneje poročila še s pesnikom Franzom Werfelom, 'našla pa je tudi čas' za afero s slikarjem Oskarjem Kokoshko in še nekaj prominentnimi možmi. zanimivo pa je, da se je Alma do konca življenja predstavljala kot vdova Gustava Mahlerja, kot veliko vdovo pa je v besedilu La grande veuve (dobesedni prevod naslova je prav Velika vdova) opisal tudi Thomas Mann. Mann je bil eden Alminih znancev, ki so ob njenem 70. rojstnem dnevu dokazali, kako velik vpliv je imela ta dama na dunajsko in celo evropsko kulturno sceno. Ob tem jubileju je namreč kar 77 znanih oseb Almi poslalo list papirja, na kateri se ji je poklonilo. Med pisci so bili Heinrich Mann, Igor Stravinski, Lion Feuchtwanger, Benjamin Britten, Willy Haas ...
V filmu Percyja Adlona, kateremu je scenarij pomagal pisati sin Felix, bo Gustava Mahlerja odigral Johannes Silberschneide, Alma Mahler bo Barbara Romaner, vlogo Siegmunda Freuda pa je prevzel Karl Markovics. Po začetnem snemanju v Innsbrucku, bo Adlonova ekipa snemala še v sanatoriju Tobelbad na avstrijskem Štajerskem, ob jezeru Attersee in v Wildschönauu na Tirolskem. Premiera filma je predvidena za pomlad 2010.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje