"Pri vsej zadevi je zelo nenavadno, da ni zavedena v nobenem katastru ali v arhivih, glede na to, da so včasih vse kartirali," razlaga nekdanji novinarski kolega Bojan Traven, zdaj že drugi mandat predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara Fužina – Studor. "Zanimivo je tudi to, da se nihče izmed vaščanov ne spomni, kdaj je bil ta vodnjak v uporabi in ali je sploh obstajal," nadaljuje.

16-metrsko luknjo, kot je kazalo sprva, so odkrili po naključju, pred 17 leti ob obnovi kanalizacije. "Na tem mestu je bil drog za elektriko. Ko so ga odstranili, so odkrili suhozidno gradnjo, ki je bila zelo dobro ohranjena." Po ogledu jamarjev in arheologov pa je sledilo presenečenje. "To je zelo star vodnjak, star več kot 500 let, arheologi celo ugibajo, ali bi bil lahko iz časov Keltov," pojasni Traven.

Ob takšni najdbi niso ostali ravnodušni niti vaščani te bohinjske vasi, natančneje predela, ki nosi ledinsko ime Na kvancu ('na klancu'). Zato je Travnu in vpletenim v projekt še manj jasno, zakaj je vodnjak postavljen na vrhu klanca, in to na območju, ki ga obkroža voda (poleg očitne bližine Bohinjskega jezera skozi vas tečeta še reki Ribnica in Mostnica).

Zato so razmišljali, kako najdbo zaznamovati, na koncu pa so se odločili za moderno znamenje, "pri katerem pa moraš delati s tresočo roko, kot pri pisanju ustave, saj bo tukaj ostalo še naslednjih petdeset ali sto let. To delaš za prihodnje generacije," je premisa, ki ji je sledil Traven.

Tilen Sepič oblikoval animirano svetlobo

Čeprav so že potekali pogovori z nekaterimi arhitekturnimi biroji, je Traven projekt omenil Špeli Videčnik in z Rokom Omanom (arhitekturni biro Ofis) sta postala kar "domača", če si drznemo tako napisati, arhitekta Bohinja; spomnimo na prenovo Hotela Bohinj Damiana Merlaka, trenutno sodelujeta pri prenovi hotela Zlatorog, v preteklosti sta v Bohinju prenovila tudi stari skedenj v stanovanjsko hišo. Alpski pridih sta ohranila tudi z bivakom pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah.

"Ideja je bila izpostaviti luknjo," pove brez ovinkarjenja Špela Videčnik, "ki smo jo hoteli osvetliti, zato smo se povezali z umetnikom Tilnom Sepičem." Ta je dobil idejo z animirano svetlobo, ki potuje v globino vodnjaka. "Igra se z gledalčevo pozornostjo, saj spominja na tok vode in uporabo vodnjaka nekoč, ko so iz njega dejansko črpali vodo," pove Tilen Sepič, ki se je v zgodovino slovenskega industrijskega oblikovanja zagotovo zapisal s svetilom Eclipse. Poleg tega pa animacija svetlobe pripomore tudi k energetski varčnosti same osvetlitve, "saj je istočasno osvetljen le manjši del svetlobnega traku."

Kako so v zgodbo vpeljali krave?

Prenova vodnjaka Na kvancu je več kot zgolj prenova, je projekt tamkajšnjih prebivalcev in obrtnikov, ki so se zadeve lotili kar se da osebno. "Vsi smo se trudili, od arhitektov do kovaškega mojstra, domačinov, do mene, Špele in Tilna. Kovač mi je rekel, da se z nobenim projektom ni toliko ukvarjal," Traven opisuje projekt, ki je trajal kar dve leti.

"S Špelo sva se strinjala, da bo to spomenik preteklim, sedanjim in prihodnjim generacijam, zato smo v zgodbo vpeljali krave," nadaljuje. "Špela je odšla h Kuharjevi Metki, kjer sta naredili odlitek kravjih parkljev. Pa sem vprašal: 'Ali ne bi šli raje na Biotehniško fakulteto po odtis?' Rekli sta: 'Ne, mora biti prava krava z imenom in priimkom.' To je zdaj krava Tamajhna."

Stara Fužina ali "moja vas", kot ji pravi Traven, je največja vas v Triglavskem narodnem parku. Ima več kot 500 prebivalcev in je "izjemno stara vas. Ko smo prenavljali cesto, smo odkrili zvonček iz prvega stoletja," doda predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara Fužina – Studor. Če so se nekdanji prebivalci Stare Fužine ukvarjali predvsem s kmetijstvom in železarstvom (Stara Fužina se je nekdaj imenovala Staro klad'vo ali nemško Althammer), danes živijo predvsem od turizma.

"Mislim, da imajo le še tri družine tukaj krave, ki jih vsak dan ženejo na pašo," pove Špela Videčnik. Podobno kot v Indiji imajo tudi v Bohinju krave poseben status, saj imajo prednost pred vsakršnim vozilom, četudi to pomeni, da se pol ure voziš za njimi. "Tako smo obeležili stopinje krave, da se bo vedelo, da so nekoč tukaj hodile čez (...) Kot imajo v Hollywoodu pločnik slavnih, imajo v Stari Fužini obeležje krave Tamajhne, katere stopinje smo odtisnili v tla," doda arhitektka.

Vodnjak v vodnjaku

In vodnjak? Bojan Traven je bil pri izhodiščih projekta jasen, da mora biti oblika obeležja nad vodnjakom umetniško delo z ohranjeno obliko korita, "kot drugo pa sem zahteval, da mora biti poenostavljeno tudi z vidika vzdrževanja."

Tako je nastala ideja vedra, skozi katero kroži voda in polni novi vodnjak nad starim, ki je v obliki črnega krožnika. V njem je vseskozi voda, napeljana iz vodovodnega sistema, ki odseva oblake, podobo popotnikov, ki pogledajo vanj, kot nekakšno lebdeče vodno zrcalo, ali pa krav, ki se v njem odžejajo, ko hodijo mimo na pašo.