Postavitev predstavlja dela Mirka Bratuše, Ane Čigon, Zmaga Lenardiča, Velija Silverja in Saše Vrabiča, ki sta jih izbrala Božidar Zrinski in Polona Lovšin.
Projekt Local Talk pušča zunanjim kustosom proste roke glede izbire umetnikov in koncepta razstave. Izhodišče Zrinskega in Lovšinove so bili umetniki in njihova dela. Izbrala sta jih na podlagi lastnih afinitet do umetnikov, ki jih cenita, ob čemer sta želela obuditi tudi projekte, ki niso več nikjer na ogled.
"Nisva želela, da bi razstavljena dela le odslikavala koncept, ki bi si ga zamislila, pač pa sva želela izbrati umetnike, ki so zanimivi za današnji čas," pojasnjuje Zrinski. Kot pravi, gre za dela umetnikov različnih generacij, ki so nastala v različnih časovnih obdobjih, ilustrirajo "odnos do stanja v današnji družbi, ko vsi drvimo skozi čas".
Zasuk neba in zidu
Naslov razstave sta si izposodila pri grafitu umetnika Silverja, ki je na vrh izraelskega varnostnega zidu narisal na glavo postavljeno besedo 'imagine'. Gre za zasuk besede, ki povzroči, da tam, kjer je zid, nastane nebo, tam, kjer je nebo, pa zid, pojasnjuje kustos. Fotografije Silverjevih grafitov prinašajo duhovite in kritične podobe, ki na metaforičen način rušijo enega najbolj prepoznavnih sodobnih simbolov ločevanja.
Posmeh vrednotam, v katere smo vpeti
Mirko Bratuša predstavlja burlesko našega časa. Anonimni 'svetniki', uživači plehke potrošniške kulture vzbujajo iskren posmeh vrednotam, v katere smo vpeti. Vide Ane Čigon zaznamuje preprosta, formalno čista, narativno prepričljiva in neizumetničena dramaturgija. Prizori uspešnega lomljenja vejic so v enakomernem ritmu nanizani drug za drugim, dokler se ena vejica ne zlomi. Pripoved se v tem ključnem trenutku ustavi in sporoča, da gre za naravno držo, ki kljubuje.
Bodimo takšni, kakršni smo
Ustvarjanje Saša Vrabiča propagira željo po tem, da smo, kakršni smo, in ne želje po tem, kakšni bi morali biti. Zmago Lenardič pa gledalca pozove, da z lastnimi predstavnimi sposobnostmi preobrazi različna doživetja več upodobitev v eno samo ter tako razkrije nezakrito. Prav ta paradoks je značilnost današnjega zaznavanja podob - gledamo, vendar ne vidimo, so zapisali v galeriji.