Vseh devet predlaganih tvorjenk iz besede za žensko ima spolno konotacijo ali slabšalni pomen. Če to primerjamo z indonezijskim slovarskim geslom za moškega, "laki-laki", je kot primer tvorjenke navedena le ena beseda: "laki-laki jemputan" je "moški, izbran za zeta".

Druga beseda za moškega, "pria", vodi samo do tvorjenke "pria idaman" (lomilec src).

Odkar je Ika Vantiani leta 2016 naletela na to slovarsko neravnovesje, se prek medija svoje umetnosti zavzema za spremembe. Med drugim vztrajno zbira in kopiči izvode standardnega indonezijskega slovarja knjižnega jezika, Kamus Besar Bahasa Indonesia.

“Perempuan jalang" pomeni vlačugo, in to je tvorjenka, ki jo ponatisnejo v vsaki novi izdaji," je aktivistka opozorila v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. "Poudarek je na besedah, v katerih sta korena pelacur ali jalang, ki pomenita vlačugo, žensko, ki se rada prodaja, nemarnico."

Uredništvo slavnega Oxfordskega slovarja, referenčne izdaje za angleški jezik, je novembra lani sprejelo sklep, da bodo za naslednjo izdajo spremenili geslo za "žensko" tako, da bodo vnesli več primerov rabe besede s pozitivno konotacijo. Ika bi rada enak premik dosegla v svoji domovini. Njena kampanja je odprla javno razpravo o patriarhalni družbi v državi z večinsko muslimanskim prebivalstvom; na svojo stran je dobila Nacionalno komisijo za preprečevanje nasilja nad ženskami, ki zdaj prav tako poziva k reviziji slovarja.

Ika in njen ustvarjalni partner Yolando Zelkeos Siahaya sta perečo temo osvetlila tudi s pomočjo delavnic in razstave v indonezijski Narodni galeriji leta 2018. Med drugim sta razstavila več panojev iz prozornega akrila in nanje izpisala definicijo za "perempuan", da bi si obiskovalci lažje predstavljali, kako je, če nekdo zate uporablja take izraze. "Večina ljudi je šokiranih, ko vidijo to delo. Rečejo mi, da si ne bi nikoli mislili, da je beseda ženska v slovarju opredeljena na tak način."

Pisci slovarja "samo beležijo rabo". Pa jo res?
Prejšnji mesec je umetnica končno dočakala tudi odziv agencije Badan Bahasa, ki izdaja indonezijski slovar. Poudarili so, da so primere tvorjenk za v slovar izbrali na podlagi podatkov, ki pričajo o frekvenci uporabe – te žaljivke so torej najpogosteje rabljene v navezavi z besedo "perempuan". "Čisto drugo vprašanje pa je to, da slika družbe, ki jo lahko razberemo iz teh podatkov, ni idealna," so zapisali na svoji spletni strani.

Nazarudin, profesor z oddelka za jezikoslovje na Univerzi v Indoneziji, to statistiko izpodbija: navaja podatke, ki jih je leta 2013 zbrala Univerza v Leipzigu – ti kažejo, da so v zvezi z besedo ženska pogosteje rabljene druge besedne zveze, na primer "pravice žensk" ali "opolnomočenje žensk". "Pravo vprašanje je, na kakšne podatke se opirajo pri Badan Bahasa. Kako so lahko dobili tako negativne rezultate?"

Tudi Google je na Nazarudinovi strani: iskanje pokaže, da je za "hak perempuan" (pravice žensk) 98 milijonov zadetkov, za "perempuan jalang" (vlačugo) pa manj kot 500 tisoč. Pri Badan Bhasa so za Reuters odgovorili, da so se med drugim opirali na Malay Concordance Project, arhiv klasičnih besedil v malajščini.